Teleskop Vega - Teleskop Vega

2012-12-29 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 1°C, spektroskop 17,2°C, zunanja vlaga 87%, modelska napoved za seeing daje 2,0'', Luna 99% osvetljena v Raku, vzhaja malo pred 18h.

Sprva se pojavijo težave s programom autofocus: najprej se program, tako kot na prejšnjih opazovanjih, ne dokonča, kasneje pa, ko ročno premaknem fokus, le tega odpelje popolnoma na napačno mesto. To opazim, šele, ko program fiber.py posname prvo kalibracijsko sliko, pri čemer so zvezde kolobarji. Z nekaj potrpežljivosti ročno nastavim fokus s pomočjo prve kalibracijske slike na korak fokusa (0,02) natančno. V nadaljevanju rutinsko posnamem zvezdo z magnitudo V=8,12. Pri zvezdi z magnitudo V=9,73 pa se pojavijo težave, ko program prenizko določi prag in se spiralno iskanje ustavi, ko zvezde sploh še ni na fibru. Pomankljivost v programu nisem odpravil, temveč sem v datoteko navedel, da ima zvezda magnitudo V=8,9 in mu s tem prag zvišal. Zvezdo tokrat najde v trenutku, težavo pa bi bilo dobro v bodoče popraviti. Zvezdo tokrat snemam 1 uro brez prekinitve, ker me je zanimalo, kakšno je sledenje teleskopa. Sledi še snemanje zvezde magnitude V=10,26 (navedem kot V=9.5) in V=10,75 (navedem kot V=9.7). Rezultat in pa opazovanje mi povesta, da bi bila možna zmogljivost teleskopa celo V=11. Opazovanje vodil B. Berkopec od 17h do 24h.

2012-12-21

Dan in noč odprtih vrat. Poročila ni.

2012-11-19

Usposabljanje za demonstratorje, uvodno srečanje.

2012-11-17 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 7°C, spektroskop 20,8°C, seeing precej dober, izmerjen 1,3'', Luna 18% osvetljena v Kozorogu, zahaja nekaj po 20h.

Najprej se pojavijo težave pri zagonu programa run1_server.sh. Program javi napako 'Unknown host', katero Bojan rutinsko odpravi. Nato zaženemo autofocus, ki tokrat deluje brez zapletov. Moj namen opazovanja je bil preizkus zmogljivosti spektroskopa. Najprej poskusim posneti zvezdo magnitude V=10.56, a žal v spektru ni niti sledu o zvezdi. Nato posnamen zvezde z magnitudo do V=9.16, pri čemer spektroskop nima nobenih težav. Odločim se za snemanje še temnejših objektov, a opazovanje onemogočijo posamezni oblaki, zato snemanje spektrov daljših ekspozicij ni bilo več možno. Odločim se še enkrat zagnati autofocus, da preverim seeing, a tokrat se program, po izvedenih sekvencah snemanja neba pri različnih fokusih, ne dokonča. Nekaj časa čakam, nato pa ga ročno prekinem. Program še nekajkrat zaženem, a se vedno konča z isto napako. Opazovanje vodil B. Berkopec od 19h do 24h

2012-11-08

Nadaljevanje in zaključek vaj sestavljanja in uporabe šolskega teleskopa za študente PEF. Delo v 2 skupinah od katerih je morala vsaka samostojno sestaviti in razstaviti oba teleskopa, ju kalibrirati in poiskati nekaj znanih objektov na nebu. Vreme delno jasno, nekaj težav in čakanja zaradi prehodov oblakov. Vajo vodila H. Mikuž in J. Japelj od 16h30h-20h.

2012-11-07 Spektroskopija zvezde VW Cep

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 8˚C, spektroskop 20˚C, seeing izmerjen 1,6" sicer je modelska napoved daje 1,7", Luna 40% osvetljena v Levu, vzhaja ob 1h.

Izvajamo vajo 'Spektroskopija prekrivalne dvojnice' iz opazovalne astrofizike, 3 letnik. Sprva težave s programom autofocus, spet v drugo ne najde referenčne zvezde. Ne da bi našli kašno napako potem program začne delovati. Nadaljujemo s snemanjem spremenljivke VW* Cep čas osvetljitve spektra je 5min in ponavljamo. Sij zvezde je V=7.4 B=8.3 .Spet težave pri centriranju zvezde v fiber, po premisleku znižamo prag in še skrajšamo kratko osvetlitev, potem vse deluje super. Med dvema serijama spektrov posnamemo še fotometrično serijo BVR. Tudi preizkusimo ali se da posneti spekter od AB And, sicer V=10.6 pa se izkaže da ne, v spektru ni niti sledu o zvezdi. Posnamemo 17 spektrov VW Cep in pokrijemo malo manj kot polovico periode. Okoli polnoči gosta megla prekrije observatorij, tako da posnamemo samo še lučko ThAr in končamo. Opazovanje vodil B.Dintinjana od 18h do 1h.

2012-10-25

Nadaljevanje vaj sestavljanja in uporabe šolskega teleskopa za študente PEF. Formirali smo 2 skupini in vsaka je morala sestaviti in razstaviti oba teleskopa, ju kalibrirati in poiskati nekaj znanih objektov na nebu. Vreme jasno, seeing dober, skoraj polna Luna. Vajo vodila H. Mikuž in J. Japelj od 18h-21h30.

2012-10-23 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 11°C, spektroskop 20°C, zunanja vlaga 87%, Luna 64% osvetljena v Vodnarju, zahaja nekaj po polnoči.

Ko poizkusim zagnati avtofokus, mi le ta javi, da snemanje ni uspelo, zato snemanje prekine. Iz izkušenj iz prejšnjega dne poskusim s spektroskopijo zvezde, da vidim kakšna je prva referenčna slika. Vidim, da je fokus totalno zgrešen, zato ga premikam toliko časa, da so zvezdice na referenčni sliki kar se da točkaste. Fokus sem tako nastavil na 0.1 mm natančno. Po zapletih s fokusom je opazovanje potekalo brez problemov, zvezde je v slabih pogojih hitro našlo. Rutinsko sem posnel spektre 5-ih zvezd, najšibkejša je V=8.8. Tudi tokrat se je težava s kabli ponovila, le da je tokrat vozel nastal nekje na sredini. Zdi se mi, da bi lahko to bila posledica prahu, ki se je nabral v žlebu, kajti kabli ne drsijo več tako gladko med seboj, postali so nekoliko lepljivi. Morda ne bi bilo slabo kable zopet namazati s teflonskim mazivom. Opazoval B. Berkopec od 19h do 23h

2012-10-22 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura 10°C, vlaga 85% in narašča, seeing povprečno dober, izmerjen 1,56'', Luna 54% osvetljena v Vodnarju, zahaja okoli polnoči.

Po ohladitvi obeh kamer pričnem z avtofokusom teleskopa. Po uspešni izvršitvi programa nastavim fokus, poiščem za opazovanje primerne objekte in poženem program fiber.py. Po prvi kalibracijski sliki opazim, da je fokus popolnoma izmaknjen, zato tudi ne najde zvezde in program se konča. Ponovno večkrat poženem avtofokus, ki pa je vedno neuspešen. Ta čas se pojavi tudi megla, zato opazovanje zaključim. Opazoval B. Berkopec od 20h do 22h.

2012-10-20 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 15˚C, spektroskop 20˚C, seeing precej dober, izmerjen 1,26" sicer je modelska napoved daje 0,9", Luna 40% osvetljena v Strelcu, zahaja nekaj po 22h.

Priprava teleskopa na opazovanje poteka tekoče, brez kakršnih koli zapletov. Za preizkus, ali je vse pravilno nastavljeno, posnamem najprej spektra zvezd magnitud 7.32 in 7.38. Opazovanje nadaljujem s snemanjem spektra neba, tako na različni višini kot tudi smeri, z ekspozicijo 3x600 sekund in vključenim sledenjem. Sledi še snemanje enournega spektra neba. Odločil sem se, da ponovno preizkusim zmogljivosti spektroskopa s snemanjem spektra zvezde 10.68 magnitude. Pri centriranju sta uspešna 2 od 4 testov, nakar se pojavi megla, zato opazovanje končam. Težava s kabli se ponovno pojavi. Tokrat se zaradi pogostega vrtenja kupole v obe skrajni legi na sredini nekoliko zavozlajo. Kabel postane zaradi vozla prekratek in kupola ga potegne iz žleba ven. Napako popravim in kable večkrat med nadaljevanjem snemanja tudi preverim. Priporočam, da se v primeru pogostega premikanja kupole v obe skrajni legi, preveri kable. Opazoval B.Berkopec od 20h do 4h.

2012-10-19 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 15˚C, spektroskop 20˚C, seeing precej dober, izmerjen 1,3" sicer je modelska napoved daje 1,1", Luna 20% osvetljena v Strelcu, zahaja ob 22h.

Prvič poganjamo teleskopsko opremo iz ups sistemov, vse deluje normalno. Sprva popravljamo program autofocus.py in v novi verziji referenčno zvezdo identificira po rektascenziji in deklinaciji in ne po imenu. Preizkusimo in deluje odlično. Spet težave pri centriranju v fiber. Ker smo od zadnjih opazovanj premikali optično mizo se spekter relativno premakne, je treba rekalibrirat. Tu bi zelo pomagal program, ki bi dinamično ponastavil pozicije spektra v kameri. Po popravkih je spektrograf deloval super. Posnamemo 8 zvezd od 5.8 do 10.1 osvetljitve od 2x 200s do 6x600s. Opazovala B.Berkopec in B.Dintinjana od 20h do 4h.

2012-10-18

Vaja sestavljanja in uporabe šolskega teleskopa za pedagoge. Študenti so si najprej ogledali observatorij in knjižnico. Pred mrakom smo na obeh ploščadih sestavili teleskopa SkyWatcher in Celestron CPC-1100. Ob mraku smo ju kalibrirali in nato opazovali nekaj M objektov. Noč je bila dokaj jasna z nekaj cirusov, ki pa niso kaj dosti motili. Seeing soliden. Opazovali smo pri različnih povečavah in sicer M15, M31 in M57. Vajo vodila H. Mikuž in J. Japelj od 18h-22h.

2012-10-05 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 14˚C, spektroskop 22˚C, seeing bolj slab, izmerjen 1,77" sicer po modelski napovedi 1,72", Luna 60% osvetljena v Biku. Opazovanja na začetku moti nizka oblačnost.

Na začetku težave s autofokusom, diagnosticiramo problem, ki se javlja kot sporočilo "ni našel referenčne zvezde". Težava nastane pri repointigu referenčne zvezde, ko se prenaša ime zvezde iz fitsblinka, leta pa iz neznanih razlogov, če uporabljamo več katalogov, to je pa potrebno da dobimo dovolj zvezd, včasih vzame ime zvezde iz gsc na naslednji sliki pa iz usnoa. Rešitev buga je v identificiranju referenčne zvezde po koordinatah ne po imenu.

Snemamo spektre zvezd po pripravljenem spisku. Posnamemo 7 zvezd. Nekatere zvezde večkrat, najšibkejša je V=9.33 in osvetlitev 4x600s. Sprektrograf deluje v redu, opomba isto kot zadnjič, težave pri pointigu v fiber. Pod nujno bo potrebno teleskop uštimati ali narediti vsaj modelne softwerske popravke za pozicijski kot, sicer po nepotrebnem izgubljamo ogromno časa. Kupola in kabel za loputo deluje v redu, odkar smo zamenjali kable in namazali s teflonsko mastjo. Opazovala B.Berkopec in B.Dintinjana od 20h do 2h.

2012-10-03 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 15˚C, spektroskop 22˚C, seeing bolj slab, izmerjen 1,9" sicer po modelski napovedi 1,6", Luna 70% osvetljena v Biku.

Snemamo spektre zvezd po pripravljenem spisku. Posnamemo 11 zvezd. Nekatere zvezde večkrat. Sprektrograf deluje še kar v redu, razen tega da ima težave pri pointigu v fiber, zaradi izosnosti teleskopa, zato pointing fali za cca 5-10", pri nekaterih zvezdah tudi do 15" kar upočasni in zaplete opazovanje. Takrat program prekinemo in ročno popravljamo pozicijo in znova poženemo. Dodelave v zatemnitvi spektroskopske sobe so v redu, zaenkrat ni opaziti puščanja svetlobe, razen pod vrati, kjer potrebujemo še eno črno zavesico. Opazovala B.Berkopec in B.Dintinjana od 20h do 3h.

2012-09-22 "Dan odprtih vrat"

Že dopoldne pride množica obiskovalcev, sestavimo tri skupine. Ogled traja vsake eno uro, 20 min v knjižnici predstavitev Slovenske astronomske publikacije, 20 min ogled teleskopa in razlaga delovanje, 20 min ogled kontrolne sobe, slike in osnove astronomije. Oglede vodiva Bojan in Herman. Ogleda dopoldne se je udeležilo 40 obiskovalcev.

V večernih urah se vreme zjasni, seeing je precej dober, pripravimo pozdravni nagovor in uvodno predavanje pred observatorijem, potem ogled teleskopa Vega in demonstracija delovanja, v knjižnice pripravimo zanimivo predavanje, na vrtu pa postavimo oba teleskopa in binokular. Organiziramo tudi vprašaj astronoma. Skupine imamo na 15 min in organizacija s vstopnicami je v redu. Sicer moramo nekaj ljudi odsloviti, ker pridejo brez vstopnice, zato pa večina vprašanih zelo pohvali pripravljeno prireditev.

Od izboljšav je še za omenit, pri uvodnem predavanju bi bilo bolje samo pokazati nekaj dejstev enakonočje in letnih časov. Tudi je za upoštevati, da je naša publika zelo različna. Na predstavitvi teleskopa Vega najprej orišemo epopejo samogradnje nato razložimo delovanje teleskopa, potem pa demonstriramo v živo snemanje zvezdne kopice ter izvedemo še prikaz. Na koncu še pokažem skaliranje in nastavitev palete umetnih barv. Ogleda zvečer se je udeležilo 135 obiskovalcev.

Pri izvedbi dneva odprtih vrat so sodelovali Tomaž, Andreja, Dunja, Herman, Bojan, Drejc, Vid, Jure, Maruša in od študentov kandidat za demonstratorja Samo ter dijakinja Tadeja.

2012-09-10 Vaja 'Prah v galaktični ravnini'

Zvečer delno jasno, potem se zjasni. Temperatura 20˚C, seeing precej dober, izmerjen 1,1" Brez vetra, obcasno opazovanja motijo cirusi.

Izvedemo vajo 'Prah v galaktični ravnini' za predmet Astronomska opazovanja za 3.letnik star program. Slikamo 11 polj na razlicnih galakticnih sirinah z filtrom B in V. Osvetlitve 3-5 min za B in 1.5-2 min za V. Uporabimo program kamerman. Slike dobre, v nekaterih poljih je bolj malo zvezd za statistiko sicer teleskop deluje brez problema, tudi kupola se na koncu v redu zapre. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 19h do 24h.

2012-07-31 Spektroskopija 'Red clump' zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 24˚C, spektroskop 24˚C, seeing precej dober, izmerjen 1,2".

Začnemo z zamudo, ker autofocus ne najde matcha, zato najprej debugiramo program in najdemo slab del kode in popravimo, potem deluje v redu. Najprej posnamemo še thar lučko. Sestavimo vodilno datoteko z 5 zvezdami in eno izberemo iz irafovih spektroskopskih standardov. Magnitude od 6.6 do 8.6. Osvetlitve spektrov 300s po 3 ponovitve. Pointing teleskopa na fiber dobro deluje do mag 7 pri ene 8 se pa več ali manj konča. Z več intervencijami uspemo posneti vse zvezde Na koncu posnamemo se spektroskopske flate. Tokrat smo prvič uporabili novo narejeno kablažo za loputo kupole. Kable smo namazali z Valvoline chain & cable lube, ki sem ga imel doma za bicikel. Sicer kabli šekar drsijo, je pa trenje še vedno precej preveliko. Sicer je to precej viskozno lepljivi drek, ki ga bo potrebno očistit in nadomestit z teflonskim mazivom. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 21h do 4h.

2012-07-18 Spektroskopija Red clump zvezd

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 20˚C, spektroskop 24˚C, seeing povprečno dober, izmerjen 1,7". Piha JZ veter.

Začnemo točno ob koncu navtičnega mraka. Sestavimo vodilno datoteko z 9 zvezdami od 4.8m do 8.9m. Osvetlitve spektrov 300s po 3 ponovitve. Snemanje poteka brez posebnosti, programje se izboljsamo tako, da dodamo proceduro, ki dinamicno prilagaja dark image. Uspesno poslikamo 6 zvezd, ene zvezde ni nasel iz neznanega razloga, dve pa imata sintakticno napako v zapisu in jih izvrze. Najsibkejsa zvezda, ki jo poslikamo je V=7,9 in dobimo S/N na piksel je 60 v 300s. Rezultat pomeni, da dejansko lahko delamo zvezde do nekako V=9.5, Potem posnamemo se 600s spekter neba nad Ljubljano na visini 20˚ in pa ThAr kalibracijsko lucko. Sicer programje deluje super, tako pointing na fiber, kot iskanje v spirali. Le centriranje tocno v fiber je bolj zamudno, premiki teleskopa za 0.45" kar je r/4 fibra so bolj tako tako, zato se zdi, kot da se vcasih premika v prazno. Sicer teleskop deluje brez problemov le longterm sledenje bi bilo lahko boljse. Kljub aktivnemu vodenju ostane zvezda v fibru samo caa 15 min, zaradi diferencialne rotacije polja. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 3h.

2012-07-16 Radialna odvisnost gostote zvezd v kopici

Zvečer jasno, temperatura teleskopa 20˚C, spektroskop 24˚C, seeing povprečno dober, izmerjen 1,4". Opazovanja občasno motijo oblaki. Začnemo točno ob koncu navtičnega mraka. Slikamo serijo 7 kopic po 5 ponovitev. Osvetlitveni časi 60s, brez filtra. Nekje med snemalno sekvenco se pokvari derotator, zgleda kot da teleskop slabo pointa pa je derotator blokiran. Vseeno uspemo posneti 4 kopice z visokim S/N in ločljivostjo fwhm 3". Potem eno uro intervencijsko popravljamo teleskop in ga tudi popravimo. Na našo veliko srečo tokrat ni nič crknilo, bil je le slab kontakt na kablu od kontrolerja na driver do derotatorja. Žal oblaki potem ne dovoljujejo še nadaljevanja spektroskopskih opazovanj. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 21h do 2h.

2012-07-11 Radialna odvisnost gostote zvezd v kopici

Zvečer jasno, nad severnim horizontom nevihte. Po dalšem času spet obrišem prah iz teleskopa in izvedemo vajo slikanje kroglastih kopic. Seznam kopic vnesemo v snemalno datoteko teleskopa. Opazovati začnemo točno ob koncu navtičnega mraka. Že pri izvajanju autofokusa se nenadoma pooblači in začne divjati neurje. Sledi prava drama, v naglici zapiranja in pospravljanja izpade varovalka in se kupola ne zapre. Potem popravilo varovalke in zapremo kupolo. Teleskop tokrat ostane suh. Opazovanje vodil B.Dintinjana od 20h do 23h.

2012-06-21 Dan doprtih vrat

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 21. junija, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije.

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16 (spodaj). Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

Letošnja novost je bila tudi uvedba brezplačnih vstopnic, ki jih lahko udeleženci naročijo preko spleta dva tedna pred dogodkom. Žal so vstopnice kar hitro pošle.

Pri izvedbi sodelovali Dunja Fabian, Maruša Žerjal, Tomaž Zwitter, Bojan Dintinjana, Herman Mikuž, Mateja Gosenca, Teo Močnik, Peter Opara, Aljaž Ramšak, Luka Perpar in Angela Kočoska.

2012-05-29 Jate galaksij

Postavimo teleskop SkyWatcher in ga umerimo na zvezdah Vega, Arktur in Regul. Na teleskop montiramo CCD kamero SBIG ST-8300M, hladimo jo na -20°C in uspešno fokusiramo. Posnamemo 30 oz. 60s posnetke eliptičnih galaksij M49, M85, NGC4125, NGC4494 in NGC6125. Na koncu posnamemo še tri 30s in tri 60s posnetke dark. Kljub vodoravni postavitvi montaže, pravilnemu balansiranju teleskopa s CCD kamero, korektnemu umerjanju teleskopa na treh zvezdah in izboljšanemu usmerjanju teleskopa s funkcijo PAE smo imeli težave s sledenjem pri 60s posnetkih. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21:30 do 2:00.

2012-05-29 Titan

Vreme na začetku delno jasno, ob 22:30 se zjasni. Temperatura ob 0:30 je 15°C, vlaga 87%. Seeing dober. Faza Lune 63%, zahaja ob 1h.

Postavimo teleskop Celestron in ga brez težav kalibriramo na zvezdi Arktur in Dubhe. Na teleskop montiramo Canon 300D (CCD kamero uporablja druga skupina). Pričnemo s snemanjem. Na začetku snemanje otežujejo oblaki. Ko uspemo dobiti najprimernejši fokus naredimo več posnetkov Saturna z različnimi ekspozicijami: 1/13s (kar lepa slika Saturna), 0.5s, 1s, 2s, 2.5s, 3.2s. Vse slike z ekspozicijskimi časi večjimi od 0.5s so presvetljene (Saturn) a drugače se Titana ne vidi. Potem slikamo v približno 10-minutnih presledkih do 0:00 ko Saturn zaide za drevesa. Na koncu posnamemo še posnetke dark za vse ekspozicije. Opazovanje vodil Luka Perpar od 21:30 do 1:00.

2012-05-28 Titan

Vreme na začetku opazovanja delno jasno, kmalu se popolnoma pooblači. Temperatura ob 23:00 17°C, vlaga 67%, seeing slab.

Postavimo teleskop Newton, a ga zaradi oblakov na severu ne moremo nastaviti na severnico. Postavimo še teleskop Celestron, ga uspešno kalibriramo na zvezdi Arktur in Spika. Ogledamo si Saturn in Mars, opazovanje otežujejo prehajajoči oblaki. Ko nastavimo CCD kamero se popolnoma pooblači. Počakamo eno uro a vreme se ne izboljša, začne malo rositi, zaključimo opazovanje. Opazovanje vodil Luka Perpar od 21:00 do 23:00.

2012-05-26 Prah v galaktični ravnini

Vreme na začetku pretežno jasno, okoli 23:30 se zjasni, ob 2:00 se popolnoma pooblači. Temperatura ob 1:00 je 12°C, vlaga 72%, napovedan seeing 1.7", izmerjen 1.8".

Po fokusiranju z autofocus.py s skripto posnameva območje v bližini galaktične ravnine v ozvezdjih Laboda in Orla. S sekvencama zajameva galaktično širino od 0 do 8°. V Labodu posnameva 7×75s v V in 7×300s v filtru B. V Orlu 10×75s v V in 10×300s v B. Pred slikanjem območja v okolici Laboda posnameva Landoltovo območje standardnih zvezd PG1323 V120s in B300s, po slikanju v okolici Orla posnameva še Landolt PG1633 V120s in B300s. Na koncu posnetke obdelava s flatdark.py in z writewcs.pl. Kupola se po opazovanju ne zapre! Iz transformatorja v omarici s stikalom za zapiranje kupole se začne kaditi. Izklopiva vsa stikala in varovalke. Kaditi se je nehalo, kljub izklopljenim stikalom in varovalkam pa ponovno začne sčasoma teči olje, kot če bi črpalke delovale. Pri tem sva slišala čudno šumenje, olje pa se je penilo in bilo bele barve. Sčasoma je olje nehalo teči. Kupolo sva morala pustiti odprto. Opazovanje vodil Teo Močnik od 22:00 do 3:30.

2012-05-24 Prah v galaktični ravnini

Vreme na začetku opazovanja jasno, okoli 1:00 se pooblači in pojavi megla, nato spet jasno. Temperatura ob 3:00 je 14°C, vlaga 96%.

Autofokus ne dela, najverjetneje zaradi slabih vremenskih pogojev. Fokusiramo ročno, potem se pooblači. Ko se ob 2:00 zjasni, začnemo slikati prvo območje s filtri B in V. Ker smo skripto za sekvenco slik napisali na začetku opazovanja, spregledamo, da pride teleskop na koncu sekvence že do azimuta 30˚, zato se program na miri izklopi. Ker se ga ne da ponovno zagnati, zaključimo opazovanje. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 22:30 do 4:00.

2012-05-17 Barve zvezd

Opazovanje začnemo ob 21.00. Vreme na začetku opazovanja jasno, okoli 10ih se pooblači, nato spet jasno. Seeing odličen. Temperatura ob 23:30 9°C, vlaga 66%. Postavimo stativ in nanj DSLR Canon 300D. Čakamo, da se nebo stemni, vmes pa postavimo teleskop Celestron. Pogledamo Saturn in Mars, kasneje še M3 in M13. Ko se stemni, se pojavijo oblaki, počakam pol ure, ko se zjasni nadaljujemo slikanje. Slikamo veliki voz, rahlo defokusiran. Nato naredimo še nekaj posnetkov drugih zvezd (zajeti poskušamo tiste dele neba, kjer ni oblakov). Zaključimo ob 23:30. Opazovanje vodil Luka Perpar.

2012-05-15 Spiralne galaksije

Vreme na začetku še malo oblačno (na J in V), potem se zjasni. Temperatura ob 1h 10˚C, vlaga 80%. Seeing zelo dober, 1,37". Luna pod obzorjem.

Opazovanje začnem ob 21:30. Fokusiram teleskop z manjšimi težavami (fokusiranje uspe v tretjem poskusu). Nato začnemo s slikanjem galaksij: NGC 5375, UGC 6608, UGC 6903, NGC 3687, UGC 6292, UGC 10104, NGC 6012, NGC 5964. Vse galaksije posnamemo večkrat in z različnimi ekspozicijami (odvisno od magnitude). Vse slike takoj obdelamo s programom flatdark.py. Zaključimo ob 1:30. Opazovanje vodil Luka Perpar.

2012-05-15 Saturnovi obroči

Opazovanje smo začeli ob 21.00. Pogoji enaki kot zgoraj. Postavimo teleskop Newton, klibriramo in montiramo spletno kamero. Posnamemo štiri posnetke Saturna; 60s 30fps. Kasneje smo si ogledali nekaj zanimivih objektov. Opazovanja zaključimo ob 1:00. Opazovanje vodil Aljaž Ramšak.

2012-05-10 Saturnovi obroči

Vreme ves čas opazovanja jasno, le okrog 23h se pojavi nekaj oblakov. Temperatura ob 1h 13˚C, vlaga 73%. Seeing zelo dober, modelska napoved kaže 1.13". Luna pod obzorjem.

Postavimo teleskop Celestron in ga umerimo na Regul ter Arktur. Ko si vizualno ogledamo Mars in Satrun, začnemo s snemanjem: naredimo več posnetkov Saturna, dolgih med 1 in 10 minut, fsp = 20, 25, 30. Med snemanjem večkrat ostrimo in nastavjamo nivoje beline ter gain. Za konec si še vizualno ogledamo nekaj kroglastih in razsutih kopic ter M57 in M51. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 21:00 do 1:00.

Saturn. Teleskop Celestron CPC-1100, premer zrcala 279mm, f/10. Slikano 10.5.2012 ob 21:53UT s spletno kamero NexImage. Dolžina posnetka 600s, 25 fps. Posnetek je obdelan s programom RegiStax 6. Slikali Samo Ilc, Jan Kotnik Klovar, Andraž Lipanje, Vid Seražin in Mateja Gosenca, obdelava Teo Močnik.

2012-05-09 Barva zvezd

Vreme ves čas opazovanja jasno. Temperatura ob polnoči 14˚C, vlaga 71%, Luna pod obzorjem.

Z DSRL fotoaparatoma Canon 300D in 400D ter širokokotnim 18-55mm objektivom smo posneli nekaj ozvezdij (Volar in Severna krona, Veliki in Mali medved, Lira, Lev). Fotoaparata smo postavili na stativ in zvezde nekoliko defokusirali. Ekspozicijski časi so bili med 30s in 90s. Preizkusili smo različne vrednosti ISO: 400, 800 in 1600 ter različne vrednosti beline (white balance): avtomatsko, 3200K, 7000K. Zaslonka je bila ves čas maksimalno odprta (F 3.5). Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 22:00 do 00:00.

2012-05-08 Saturnovi obroči

Vreme na začetku delno oblačno, počasi se je zjasnilo. Ob 23h je pa popolnoma jasno. Temperatura ob polnoči 14˚C, vlaga 68%. Modelska napoved za seeing kaže 1.35". Med opazovanjem piha vzhodni veter s hitrostjo 4 km/h. Proti koncu opazovanje se zače oblačiti in je ob 1h že popolnoma oblačno.

Postavimo teleskop SkyWatcher in ga umerimo na zvezde Vega, Arktur in Regul. S spletno kamero NexImage posnamemo več posnetkov Saturna z različnimi ekspozicijami (30s, 60s) in fps-ji (10, 30). Po koncu opazovanja za vajo obdelamo posnetke Saturna. Opazovanje vodila Angela Kočoska od 21:30 do 2h.

2012-05-07 Saturnovi obroči

Vreme na začetku popolnoma jasno, ob 22:30 se nenapovedano začne oblačiti z jugozahodne smeri neba. Vmes majhna področja razjasnitve. Ob 1h se deloma zjasni. Ob 2h se popolnoma pooblači. Brez vetra. Modelska napoved za Golovec daje seeing 1.5". Temperatura ob polnoči 10˚C, vlaga 91%(!).

Postavimo teleskop Celestron in ga umerimo na zvezdi Regul. Najprej poskušamo s spletno kamero NexImage posneti Mars, a so ga ravno zakrili oblaki. Nato želimo posneti še Saturn. Po namestitvi kamere in vseh nastavitvah oblaki dosežejo tudi Saturn. Med čakanjem na razjasnitev uspemo posneti 60s, 10 fps posnetek Saturna. Potem spet pooblačitev. Po eni uri čakanja se deloma razjasni, a Saturna nismo mogli posneti, ker je bil objektiv teleskopa popolnoma zarošen. Objektiv uspešno posušimo s pomočjo sušilca za lase, a se takoj zatem spet popolnoma pooblači. Po koncu opazovanja na hitro obdelamo edini uspeli posnetek Saturna, kjer se izkaže, da je zadostne kvalitete za uspešno dokončanje opazovalnega projekta. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21:30 do 3h.

Saturn. Teleskop Celestron CPC-1100, premer zrcala 279mm, f/10. Slikano 7.5.2012 ob 22:10UT s spletno kamero NexImage. Dolžina posnetka 60s, 10 fps. Posnetek je obdelan s programoma IRIS in RegiStax 5. Slikali Katja Mihorko, Stella Foršček, Tjaša Žilavec, Anja Dobravec in Teo Močnik, obdelava Teo Močnik.

2012-04-27 Projekt Lepa slika

Vreme jasno. Izmerjen seeing 1.44" spet precej dober, temperatura teleskopa ob 22h je celih 21˚C, Brez vetra. Luna zahaja po 1h. Modelska napoved za Golovec daje seeing 0,79".

Naredim še manjše korekture v autofocus.py in ugotovimo, da optimalni PSF daje zvezde, ki so malo eliptične, potem ročno premaknemo fokus za -0.03. Liki zvezd grejo v majhne trikotnike in to je na oko bistveno lepše kot eliptične zvezde. Sicer je FWHM zvezd na slikah caa 3" kar je precej dobro. Snemamo kroglasto kopico M3 v LRGB osvetlitveni časi 60x18,120x9,180x9. Binning za L je 2, za RGB pa 3. Binning 3 sedaj deluje, v kamerman kodi sem dodal še eno pavzo 2s na koncu ekspozicije, tako, da ima kamera skupaj 12s časa, da se regenerira. Zanimivo je, da brez te 2s pavze daje prazne slike. Potem smo posneli še galaksiji M58 in M63 z osvetlitvenimi časi za LRGB 120x5, 120x5, 180x5, 300x5 vse v binningu 2. Opazovali T. Močnik, M. Gosenca in B. Dintinjana od 21h do 4h.

Kroglasta zvezdna kopica M3. Teleskop Vega, premer zrcala 70cm, f/8.3. Slikano 27.4.2012 od 21:02 do 22:22UT z ekspozicijskimi časi 9×60s v filtru R, 9×120s V, 9×180s B in 18×60s v filtru W. Vzorčenje je bilo pri filtrih R, V in B 3x3, pri W pa 2x2. Posnetek je obdelan s programoma IRAF in MaxIm DL. Slikali Bojan Dintinjana, Mateja Gosenca in Teo Močnik, posnetek obdelala Bojan Dintinjana in Herman Mikuž.

2012-04-26 Projekt Lepa slika

Vreme zvečer delno jasno, potem se zjasni. Izmerjen seeing 1.57" spet precej dober, temperatura ob 22h 12˚C, Piha zmeren do močan zahodnik. Luna zahaja po polnoči. Modelska napoved za seeing daje 1.10".

Preizkušam nov zajemalni program imenovan "kamerman". Vgradim tudi izvedbo autofokusa na podanih koordinatah v robotskem načinu. Uporabno za projekt 'Lepa slika'. Za preizkus posnamem galaksijo M95 in supernovo, ki še vedno žge, potem naredim super sliko M13 in nato še M57, osvetlitveni časi caa 2uri. Težave pri izvedbi astrometričnega fita. Slike zvezd minimalno, pa vendar očitno eliptične in se ne da boljše izostriti. Fwhm slik je 3". Opazoval B.Dintinjana od 21h do 3h.

2012-04-26 Titan (1. letniki)2

Vreme na začetku pretežno oblačno, pozneje se zjasni, občasno se pojavijo oblaki. Temperatura ob 1:30 12˚C, vlaga 60%. Piha močan jugovzhodni veter s sunki do 32 km/h. Izmerjen seeing 1.6, modelska napoved 1.5.

Postavimo oba manjša teleskopa. Na SkyWatcher namestimo CCD kamero SBIG ST-8300M. Naredimo nekaj posnetkov Saturna z različnimi ekspozicijami in se na koncu odločimo za 0.09s (najkrajša možna). Nekaj slik je vseeno presvetljenih, zato poskusimo zastreti teleskop z objektno masko. V tem primeru se lune ne vidijo. Nato počakamo dobro uro in naredimo še nekaj posnetkov. Med opazovanjem z obema teleskopoma in web kamero naredimo 120s posnetka Saturna, 10 fps. Po obdelavi v RegiStax-u se izkaže, da so posnetki planetov, narejeni s Celestronom, bistveno boljši zaradi daljše goriščne razdalje in imajo zato večjo ločljivost. Opazovanje vodila Mateja Gosenca in Teo Močnik od 21:00 do 2:00.

2012-04-12 HR-diagram

Vreme jasno, izmerjen seeing 1.52" spet precej dober, tetemperatura ob 22h 10˚C, vlaga 50%. Piha šibak vzhodnik. Luna pod obzorjem. Modelska napoved za seeing daje 1,22", seeing indeksa sta 5 in 4, jet stream 26m/s.

Izvajamo vajo 'Fizikalni eksperimenti 1' bivši praktikum 4, posnamemo po 5 slik kopice v filtrih BVR osvetlitveni časi 240,150,120 sekund, slike seštejemo in obdelamo. Rezultati precej dobri.

Potem snemam za projekt 'Lepa slika' galaksijo M95 in supernovo, naredim 30x180s slik v filtrih BVRI, drugih filtrov nimamo. Posnetki, kljub izjemnemu trudu izgledajo bolj klavrno. Žal je nebo na Golovcu precej svetlo in se bomo morali s tem sprijazniti ali preseliti teleskop na bolj temno lokacijo. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 2h.

2012-04-12 Slikanje Marsa

Vreme jasno, temperatura ob 22h 10˚C, vlaga 50%, modelska napoved seeinga je 1.2", izmerjeno 1.5".

Postavim teleskop Celestron. S spletno kamero NexImage za vajo posnamem 10, 30 in 120s posnetek Marsa. Vse tri posnetke obdelam s programom RegiStax 5 in primerjam kvalitete končnih posnetkov. Zatem opazujem vizualno. Opazoval Teo Močnik od 20:00 do 23:30.

Mars. Teleskop Celestron CPC-1100, premer zrcala 279mm, f/10. Slikano 12.4.2012 ob 19:42UT s spletno kamero NexImage. Dolžina posnetka 120s, 10 fps. Posnetek je obdelan s programom RegiStax 6. Slikanje in obdelava Teo Močnik.

2012-04-10 Kroglasta kopica

Postavimo oba teleskopa - SkyWatcher in Celestron. SkyWatcherja umerimo na zvezdah Regul, Mizar in Kapela. Namestimo CCD kamero SBIG ST-8300M in jo hladimo na -20˚C. Posnamemo sekvenco kroglaste kopice M3 20 posnetkov po 30s in tri 30s kalibracijske posnetke dark. Slikamo še M13, zaradi oblačnosti posnamemo le 3 posnetke po 30s. Slikamo še dvozvezdje Mizar-Alkor, kar bo služilo za določanje zornega polja posnetkov. Kvaliteto posnetkov je motil veter in slabo skolimiran teleskop. S teleskopom Celestron smo opazovali le vizualno. Zaradi prevelike oblačnosti po 23:30 več nismo mogli opazovati. Opazovanje vodil Teo Močnik od 20:00 do 1:00.

2012-04-10 Lastno gibanje zvezd

Vreme sprva jasno, nato se pojavijo visoki koprenasti oblaki, po 23.30 pa se popolnoma pooblači. Temperatura na koncu opazovanja 8˚C, vlaga 43%, izmerjen seeing 1.5".

Fokusiramo teleskop in posnamemo 8 zvezd z velikim relativnim lastnim gibanjem v R, B in W filtru. Ekspozicijske čase sproti prilagajamo, da izbrane zvezde niso presvetljene, a se vseeno vidi še nekaj okoliških zvezd. Proti koncu opazovanja so posnetki vse bolj motni, ker so se začeli pojavljati oblaki. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 21.00 do 24.00.

2012-04-09 Kroglasta kopica

Vreme jasno. Temperatura na koncu opazovanja 7˚C, vlaga 51%. Seeing kar v redu. Dobimo se ob 20:00 in postavimo teleskop Celestron, ker je SkyWatcher razstavljen (cev je brez sank za pritrditev). Teleskop kalibriramo in takoj začne slediti. Nato namestimo kamero CCD SBIG ST-8300M. Teleskop usmerimo na M3 in pričnemo s fokusiranjem. Posnamemo nekaj testnih posnetkov, ko je fokus dober naredimo 2 sliki z 20s ekspozicijo, eno s 30s in eno s 40s. Ko poskusimo še z 60s ekspozicijo se na sliki opazi slabše sledenje teleskopa. Opazovanje zaključimo ob 23:00. Opazovanje vodil Luka Perpar.

2012-03-30 Spektroskopija asteroida

Vreme na začetku pretežno jasno, ob 23h se zjasni, ob 0:30 se spet pooblači. Temperatura ob polnoči 11˚C, vlaga 56%. Izmerjen seeing je 1.8", modelska napoved pa 1.5". Faza lune 52%.

Posnameva spektre Venere, Lune, Marsa in Saturna. Poskušala sva posneti tudi spektre asteroidov Heba in Astraea, toda spektrov ni bilo mogoče posneti, saj sta bila asteroida pretemna (Heba 10.1 mag, Astraea 9.6 mag). Astraeo sva slikala še s kamero Alta U16 3×30s v filtru W. Spekter ThAr lučke sva posnela pred in po opazovanju. Opazovanje vodil Teo Močnik od 19:00 do 2:00.

2012-03-30 Opazovanje Lune (1. letniki)

Vreme pretežno jasno z nekaj visoke oblačnosti; transparenca slaba. Temperatura ob 22h 15˚C, vlaga 46%. Izmerjen seeing je 1.8", modelska napoved pa 1.5". Luna: prvi krajec.

Postavimo oba manjša teleskopa, Skywatcher in Celestron. Skywatcherja ne alajnamo, ker se skozi iskalo nič ne vidi. Teleskop kljub temu sledi, tako da posnamemo nekaj slik Lune z različnimi ekspozicijami in vrednostmi ISO z DSLR fotoaparatom Canon 400D. Za vsak posnetek sproti teleskop ostrimo. S Celestronom nam ne uspe slikati, saj ne najdemo adapterja za fotoaparat. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 20:00 do 22:30.

2012-03-28 Opazovanje mrkov dvozvezdja HW Virginis

Vreme na začetku jasno, kasneje se rahlo oblači, transparenca močno pade in niha. Faza Lune 32%, zaide ob 00:32. Temperatura ob 1h 15˚C, vlaga 57%. Izmerjen seeing je 2", modelska napoved je 1".

S skripto posnameva prekrivalno dvojnico HW Vir, 28×B 120s, 46×B 100s, 29×V 90s, 46×V 60s. Pri dveh zaporednih posnetkih HWVir_BB_4.fts in HWVir_VV_5.fts opaziva izrazito poslabšanje sledenja teleskopa. Izklop in ponovni vklop sledenja odpravi težavo. Posnela sva še standardne zvezde Landolt 101 ter Mars. Opazovanje vodil Teo Močnik od 20:30 do 4:30.

2012-03-27 Opazovanje mrkov dvozvezdja HW Virginis

Vreme jasno, temperatura na sredi opazovanja 12˚C, vlaga 47%. Izmerjen seeing je 1,7", modelska napoved je 1,3".

S skripto posnameva prekrivalno dvojnico HW Vir, 85×B 120s, 85×V 90s. Skupni čas opazovanja dvojnice je 5:54, perioda dvojnice znaša 2:48. Med opazovanjem posnameva tudi polji fotometričnih zvezd Landolt 101 in 104. Na koncu slikava še Saturn v filtrih R,V,B z ekspozicijo 0,5s. Opazovanje vodil Teo Močnik od 20:30 do 6:00.

2012-03-26 Spektroskopija zvezd glavne veje različnih tipov

Opazovanje pričnemo ob 21:00. Vreme jasno, seeing 1.27. Fokus 9.72, ročno ga nastavimo na 9.73, ker graf fokusa tam pokaže minimum. Posnamemo ThAr lučko. Nato posnamemo spektre različnih spektralnih tipov. Snemanje v večini poteka brez težav, le nekatere zvezde, ki so nižje na obzorju in večje magnitude, težje najde. Vseh zvezd s seznama nismo uspeli posneti, ker so nekatere že zašle. Ko smo napisali nov seznam, se pojavi oblačnost, zaključimo opazovanje ob 1h. Uspešno posneti spektri: HIP33277, HIP41117, HIP41307, HIP44723, HIP49641. Opazovali: Grega Belšak, Luka Perpar, Bojan Dintinjana. Od 21h do 1h.

2012-03-21

Najprej posnamemo spekter ThAr lučke, nato slikamo M95 s supernovo SN2012aw. Napravimo astrometrični fit in preverimo trenutno vizualno magnitudo supernove, ki je okrog 13. Nato se lotimo snemanja spektra brez spreminjanja programa. Hitro javi, da je našel zvezdo in jo scentriral. Posnamemo 10min spekter in nato še serijo treh 20 minutnih spektrov. Kasneje je že prenizko na nebu. Od 22h do 03:30 M. Emin, D. Kopač in G. Traven

2012-03-22

Najprej posnamem ThAr lučko skozi oba fibra na obeh vpetjih v spektrografu (object skozi f6 in sky skozi f3). Po tem z nekaj modifikacijami programa fiber.py s serijo treh posnetkov po 200s posnamem spekter zvezde HIP52911 z namenom določitve konstant odmika. Nato skozi isti fiber pri istem vpetju posnamem še ozadje z ekspozicijo 200s. Dobljene konstante vnesem v program in poskusim posneti SN2012aw. V načinu "spiral mode" se na hitrih (60s) spektrih lepo vidi signal. V tem in tudi v načinu "center mode" so težave z določitvijo praga in računanjem vrednosti. Po posvetu z g. Bojanom jih spreminjam, nastavljam in preizkušam različne vrednosti. Vmes objekt občasno zakrije kak oblak, zato je delo oteženo, saj se ne ve, če signal manjka zaradi izmaknjenosti s fibra ali zaradi oblaka. Glede na to, da je signal viden na "hitrih" spektrih, sem mnenja, da se da posneti spekter zvezde 13-e magnitude, vendar z nekaj truda in ne popolnoma avtomatsko. Prisotnost Marsa v bližini na nebu je morda oteževala meritve. M. Emin od 18h do 01:00.

2012-03-16 Slikanje galaksij

Vreme jasno, temperatura ob 23h 11˚C, vlaga 42%. Izmerjen seeing je 1,4", modelska napoved daje 0,84".

S pomočjo skripte slikamo M66, 5×W150s, 5×V200s, 5×R200s in 5×B250s. Med slikanjem v B filtru se sesuje računalnik arix. Po ponovnem zagonu računalnika smo imeli velike težave s kontaktom na usb adapterju. Ko vse deluje, ponovno fokusiramo teleskop. Avtomatsko določen fokus znaša 9.74, toda pri tem fokusu se dekolimacija močno pozna, zato ročno nastavimo fokus na 9.78. S skripto posnamemo manjkajoče posnetke M66 v B filtru. Posnamemo še M64 4×W150s, 4×V300s, 4×R160s in 4×B300s. Posnetki v W fitru so vzorčeni 2×2, ostale 3×3. Opazovali Angela Kočoska, Mateja Gosenca, Teo Močnik od 22.00 do 4.30.

2012-03-15 Servis teleskopa

Vreme jasno, temperatura 10˚C, vlaga 48%. Izmerjen seeing je 0,98", modelska napoved daje 1,13", seeing indeksa sta 5 in 4, jet stream 12m/s. Uau, prvič vidim, da imamo na Golovcu z Vego seeing pod eno sekundo!

Nastavim hlajenje Apogee alta kamere na -40˚C v konfig datoteki in posnamem nove zerote, darke in flate, ter sestavim v master datoteke. Potem posnamem 4 spektre skupaj za 20 min spektra U Tau. Signal bistveno višji kot včeraj, ko sem imel največ okoli 100 enot, danes 600 enot.

Spremenim servo program od teleskopa, aditivne konstante iz tpoint formule za korekturo prestavim v gonilnik od enkoderja. Računsko se nič ne spremeni, mi pa omogoči, da teleskop z izklopljenim tpoint popravkom vsaj malo deluje, to je, da za večino slik lahko naredim astrometrični fit. Sicer skoraj ne gre, ker koordinate falijo za več kot 0.5˚, po tem popravku za 0.3˚ to je kot eno polje in se nakako še da narediti match. Takoj posnamem serijo 30 slik allsky. Analiza tpoint potrdi rezultate iz januarja 2012, imam pa več zvezd, rms napake koeficientov so zato manjše, RMS allsky pointing teleskopa pa je skoraj enak, zdaj 34" prej 35", več podrobnosti na strani portala Vega http://astro.ago.uni-lj.si/vega/pmwiki.php?n=Porocila.Tpoint1

Nove konstante še preizkusim, posnamem serijo slik kopice M44 osvetlitveni čas 10s teleskop prosto sledi in iz centroidov zvezd izračunam odmik teleskopa iz začetne lege. Rezultat je boljši od zadnjič, vsaj ni več zelo očitnega drifta. Opazoval B.Dintinjana od 19h do 2h.

2012-03-14 Servis spektroskopa

Vreme jasno, temperatura ob 11˚C, vlaga 50%. Izmerjen seeing je 1,2", modelska napoved je 0,98", seeing indeksa sta 5 in 4, jet stream 22m/s. Kasneje se seeing precej pokvari in opazovanja tudi motijo visoki koprenasti oblaki. Piha šibak veter S smeri. Luna pod obzorjem. Senzor za veter dela in daje pravilne podatke. Apogee kamera ne hladi več do -50˚C.

Prilagajam in optimiziram parametre in popravljam program za centriranje fibra, posnamem 6 spektrov zvezde klasične kefeide UTau. Pri centriranju fibra je še dodatna težava, da program ne loči med tem da zvezda uhaja iz pozicije ali da cirusi oslabijo signal. Zato bo pri robotiziranih opazovanjih nujno neodvisno spremljati kakovost meritev, kot naprimer z vsenebno kamero, ki daje klientom ekstinkcijski koeficient v realnem času. Opazoval B.Dintinjana od 19h do 24h.

2012-03-13 Spektroskopija zvezd

Vreme na začetku opazovanje delno oblačno. Vključiva teleskop, fokus uspešno opravljen. Ko začneva s slikanjem spektrov, prve zvezde ne ujame v fiber, razlog popolna oblačnost. Zaključiva opazovanje. Opazovanje vodil Luka Perpar od 21:00 do 23:30.

2012-03-12 Lastnosti CCD čipa

Vključiva teleskop in že med hlajenjem CCD-ja narediva 15 dark posnetkov, ker želiva določiti odvisnost temnega šuma od temperature kamere. Nadaljujeva s slikanjem dark-ov pri različnih vrednostih binninga (1, 2, 3, 4, 5). Isto narediva še za bias-e. Nato obrneva teleskop na az=90:0:0 in izklopiva sledenje kupole. Teleskop obrneva na az=263:0:0 in alt=23:0:0, da je usmerjen v beli zaslon. Prižgeva malo luč v kupoli in jo zastreva tako, da pri slikanju z ekspozicijo 300s slike še niso saturirane. Izmeriva linearno odvisnost signala CCD od časa ekspozicije. Časovni interval ekspozicije je med 1s in 300s. Nato začneva počasi segrevati CCD, hkrati pa spet slikava dark-e. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 19:00 do 1:00.

2012-03-09 Spektroskopija kefeide in slikanje M102

Vreme jasno, transparenca slaba, Luna skoraj polna. Temperatura ob polnoči 7˚C, vlaga 53%. Izmerjen seeing je 1.5", modelska napoved je 1.9".

Na začetku opazovanja težave z zaznavo glavne CCD kamere zaradi slabega kontakta na USB adapterju v kontrolni sobi. Rahlo premikanje adapterja težavo odpravi (goreti morata obe lučki: modra in rumena). Posnameva tri spektre ThAr lučke in tri spektre kefeide U Tau. Potem s pomočjo bash skripte slikava še M102 z R, V, B filtri z binningom 3×3 in v W filtru z binningom 2×2. Posnetki so slabi zaradi Lune in slabe transparence. Obdelava jih s flatdark.py. Opazovala Teo Močnik in Mateja Gosenca od 20:30 do 2:00.

2012-03-07 Spektroskopija kefeide

Vreme jasno, temperatura ob 4˚C, vlaga 40%. Izmerjen seeing je 1,5", modelska napoved je 1,2", seeing indeksa sta 3 in 1, jet stream 22m/s. Brez vetra. Luna polna. Senzor za veter pa ne deluje, vrednost, ki je prikazana na spletni strani pa ni točna.

Nadaljujemo meritve za vajo "Spektroskopija kefeide". Posnamemo še serijo šest spektrov zvezde U Tau. Opazovanja občasno motijo koprenasti oblaki, pa tudi slabo vodenje teleskopa, zato smo v algoritmu za centriranje fibra razrahljali pogoje, tako da spektroskop sploh uspe kaj posneti, ni pa zvezda vedno točno v centru fibra, zato tudi signal od spektra do spektra varira, ker je enkrat bolje centrirana, drugič spet prej uide ven itd.. Potem posnamemo še Luno in Marsa, ki je v opoziciji, kao za lepo sliko, izpade pa totalno bedno, na Marsu se ne vidi a ma nič. Opazovanja vodila B.Dintinjana in L.Perpar od 20h do 00h.

2012-03-06 Spektroskopija kefeide

Vreme jasno, temperatura ob 21h 5˚C, vlaga 40%. Izmerjen seeing je 1,5", modelska napoved je 1,8", seeing indeksa sta 4 in 2, jet stream 8 m/s. Piha šibak vzhodnik, senzor za veter na strehi se je pa pokvaril in ga bo potrebno zamenjat.

Izvedemo meritve za vajo "Spektroskopija kefeide". Izberemo več zvezd, so pa ali pretemne ali pa nizko nad horizontom, potem se odločimo za klasično kefeido U Tau, sij okoli 8 magnitude. Pri snemanju spektra kar nekaj težav, ker teleskop prepočasi centrira zvezdo, zaradi znanih problemov. Končno nam uspe posneti dva dobra spektra. Ves čas opazovanja motili koprenasti oblaki. Opazovanja vodila B.Dintinjana in L.Perpar od 20h do 01h.

2012-02-29 Spektroskopija Lune/planetov

Vreme ves čas opazovanja popolnoma jasno. Temperatura ob 21h 12˚C, vlaga 57%. Izmerjen seeing je 1,8", modelska napoved je 1,3", seeing indeksa sta 4 in 3.

Posnameva spektre Venere, Jupitra, Marsa in Lune. Ugotoviva, da so FWHM spektrov namesto običajnih 4 pikslov danes 32 pikslov. Ker so spektri očitno bili defokusirani, smo ponovno fokusirali spektroskopsko kamero. FWHM po fokusiranju znaša 3,1 piksla. Posnamemo 3 ThAr spektre in 4 spektre Lune. 1 spekter s časom ekspozicije 1s in 3 spektre s časi ekspozicij 5s. Potem slikava še M64 v binningu 2x2 R200s, V300s, B300s, W200s, W150s in v binningu 3x3 R200s, V200s, B200s. Opazovanje vodila Teo Močnik in Bojan Dintinjana od 19:00 do 1:00.

Spiralna galaksija M64. Teleskop Vega, premer zrcala 70cm, f/8.3. Slikano 29.2.2012 od 22:55 do 23:17UT z ekspozicijskimi časi 200s v filtrih R, V, B, in W. Vzorčenje je bilo pri filtrih R, V in B 3x3, pri W pa 2x2. Posnetek je obdelan s programom IRIS. Slikala Lino Šalamon in Teo Močnik, posnetek obdelal Teo Močnik.

2012-02-29 Porazdelitev kraterjev na Luni

Namestimo objekno masko. Luno slikamo v B filtru in binningu 1x1 s časi ekspozicije 1s. S tremi posnetki zajamemo celotni osvetljeni del Luninega površja prvega krajca. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21:00 do 23:00.

2012-02-27 Slikanje M64

Vreme na začetku jasno, tekom opazovanja se oblači, temperatura ob koncu opazovanja 4˚C, vlaga 59%. Izmerjen seeing je 2,3", modelska napoved je 1,6".

Autofocus na začetku ni deloval, ker smo bili daleč od najboljše pozicije za fokus. Z ročnim fokusiranjem na vrednost 9.80 je autofocus zaznal zvezde. Slikava: M42 v filtru W 200s, V 60s; Eskimo nebula V 100s, M51 V 200s in 500s, M64 3xR 300s, 3xB 500s, 3xV 500s. Slikanje M64 izvedeva s pomočjo programa m64_bvr.sh. Ročno posnameva še M64 v W filtru 200s in binningu 1x1. Pri obdelavi posnetka s flatdark.py se izkaže, da posnetkov v binningu 1x1 ni možno obdelati. Potrebno bo posneti kalibracijske posnetke za binning 1x1. Opazovala Teo Močnik in Angela Kočoska od 20:30 do 1:00.

2012-02-14 Spektroskopija Lune/planetov

Vreme jasno, temperatura -5˚C, vlaga 85%, seeing dober, program focus da vrednost 1,5". Modelska napoved za seeing je 1,8".

Najprej poskušava posneti spekter Jupitra. Pri centriranju Jupitra na sredino optičnega vlakna nastopijo težave zaradi težje določljive navidezne magnitude. V optično vlakno namreč vstopi le del svetlobe Jupitrovega površja. Tako večkrat ne preseževa vrednosti za prag, medtem pa se Jupiter že spusti pod višino 10˚. Nato posnameva še spekter Marsa in Saturna. Navidezni magnitudi Marsa sva morala prišteti 1 magnitudo, Saturnu pa kar 2,5, da sva uspela preseči prag pri centriranju planetov. Med čakanjem na vzid Saturna sva pred tem posnela tudi spiralni galaksiji M64 in M65. Na koncu posnameva še 3 kalibracijske spektre flat in 3 kalibracijske spektre ThAr lučke.

Opazovanje vodil Teo Močnik od 20:00 do 2:30.

2012-01-30 Spektroskopija zvezd

Vreme jasno, temperatura -2˚C, Ljubljana mesto -4˚C, vlaga 46%, seeing dober, program focus da vrednost 1,6" , šibak veter V smeri, Luna prvi krajec, pogoji dobri za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 2,6", jet stream 6m/s, bad layers 0,53 K/100m.

Izvedemo vajo "Spektroskopija zvezd" posnamemo spektre osmih zvezd različnega tipa, skupaj posnamemo 15 spektrov, nekatere zvezde po večkrat, osvetlitveni časi od 100-300s. Teleskop in spektroskop delujeta brez večjih problemov, pri nekaterih zvezdah slab pointing in težavno centriranje. Danes montirani ventilatorji za hlajenje primarnega zrcala se dobro obnesejo, že slabo uro po odprtju kupole namerimo seeing 1,6" kar je super dobro za Vego. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 1h.

2012-01-26 Spektroskopija prekrivalne dvojnice

Vreme jasno, temperatura -0.6˚C, Ljubljana mesto -3˚C, vlaga 52%, seeing zelo dober, program focus da vrednost 1,1" kasneje 1,4", šibak veter V smeri, Lune ni, pogoji odlični za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 2,7" (!), jet stream 17m/s, bad layers 0,98 K/100m.

Izvedemo vajo "Spektroskopija prekrivalne dvojnice". Načrt je posneti zvezdo W Uma 8.4m s periodo 8h pokriti 4h. Začetek obetaven, spektroskop brez problemov najde, centrira in začne snemanje 10min spektrov. Signala je peek 1200adu. V knjižnici ob čaju nadziramo kvaliteto posnetih spektrov in po kakšni uri opazimo, da signal pada, alora zvezda kljub avtoguidingu uhaja ven. Prekinemo in znova začnemo proceduro, centriramo in spet snemamo. Spet zvezda uhaja, tokrat še močneje. Tretji zagon pa ne uspe več najti zvezde, ki že presega +70˚ višine. Tako smo uspeli več ali manj pokriti kakšne tri ure, plus 30min od včeraj. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 2h.

2012-01-25 Spektroskopska opazovanja

Vreme jasno, temperatura 1˚C, Ljubljana mesto -3˚C, vlaga 50%, seeing dober, program focus da vrednost 1,9", šibak veter J smeri, Lune ni, pogoji odlični za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 1,85", seeing index 3-1, jet stream 33m/s, bad layers 0,63 K/100m.

Izvedemo fine nastavitve spektroskopa, posnamemo kalibracijsko lučko skozi fiber 6 in 3, ki ga vštekamo za sky pozicijo, je bilo prej narobe, potem posnamemo RV standarda 43 Tau, HR 3145 nato še prekrivalne dvojnice W Uma in EX Leo, sij 8,4 in 8,2 spektroskop deluje dobro, osvetlitveni časi do 3x600s gre brez problemov. Pri centriranju na fiber je včasih še ene 5" razlike, ki ne vemo od kje pride, jo pa procedura AcqareSpiral() vedno zvozi. Temnica tudi pušča svetlobo, vsaj pri dolgih osvetlitvah. Snemanje na sky fiber tudi najbrž ni dobro dokler ne inštaliramo zaklopa, ker kontaminira objektni spekter. Enkrat zaradi motenj izpade USB termometri, snemanje se zato sesuje, kar zna biti nerodno, če delaš v robotskem načinu na daljavo. Potem posnamemo še spekter Marsa. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 2h.

2012-01-24 Spekter zvezde nadorjakinje

Vreme jasno, temperatura 1˚C, Ljubljana mesto -2˚C, vlaga 80%, seeing dober, program focus da vrednost 1,8", šibak veter J smeri, Luna v mlaju, pogoji odlični za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 0,94", seeing index 1-2, jet stream 24m/s, bad layers 0,94 K/100m.

Izvedemo vajo "Spekter zvezde nadorjakinje" najprej velike težave pri centriranju zvezde v fiber, ker smo s šraufanjem kamere in glave izgubili referenčno pozicijo. Po več neuspelih in zamudnih poizkusih skeniranja po spirali, snamemo objektni fiber in centriramo zvezdo vizualno. Skozi konektor se lepo vidi majhno polje caa 1,5mm v center katerega se pripelje zvezdico, s pomočjo lupe. Potem nazaj vštekamo fiber in programsko se najde zvezdo še kakšnih 10" stran. Celotni offset je bil v ra 46" in v dec 24" to je skupaj 0,72mm. Potem snemanje spektrov več ali manj steče robotsko, po pripravljeni datoteki. Posnamemo še tri nadorjakinje od 5-8m osvetljitve od 2x200s do 3x300s. Sledenje teleskopa je delovalo dobro, autoguider tudi deluje brez problemov, fluks v spektru je precej konstanten, kar kaže da je zvezda lepo v fibru. Po 23h se začne dvigati megla iz ljubljanskega barja, potem posnamemo še ThAr lučko in končamo. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 19h do 24h.

2012-01-18 Svetlobna krivulja spremenljive zvezde

Vreme jasno, temperatura 1˚C, Ljubljana mesto -2˚C, vlaga 50%, seeing odličen, program focus da vrednost 1,2" do 1,8", šibak veter S smeri, Luna zadnji krajec 22%, pogoji odlični za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 0,94", seeing index 3-4, jet stream 44m/s, bad layers 0,54 K/100m.

Izvedemo vajo "Svetlobna krivulja zvezde BL Cam", sij V=12.12 p=56min. Posnamemo sekvenco 100 slik filter V,B. Časi osvetljitve 30s in 60s. Napišemo skripto varstar.py obdelava teče v niti v ozadju, en blok naredi v 2min (30+60+2*12+3). Obdelano pa je flatdark in astrometrični fit, originali se spravijo v mapo raw. Na treh slikah (najbrž zaradi motenj EMI?) izpade CCD in so prazne, na srečo se potem ne ponavlja več.

Teleskop deluje vredu, nič ne škripa. Zvezde so na vseh slikah ostre in lepo okrogle, se pa zelo opazi tilt polja, na spodnjem robu imajo zvezde fwhm=2.0 na sredini fwhm=2.5 na vrhu to je najdlje od optične osi pa fwhm=3.0 Kar pa ni kar zanemarljivo. Tudi je zelo opazen drift polja v teku dveh ur, posamezne slike pa niso premaknjene, še celo izjemo ostre, na 30s posnetkih dosega fwhm 1,2" to je pa tako dobro in jaz še nisem videl na tem teleskopu. Počasi napredujemo, le prešraufat bo potrebno še precej teleskopa. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 24h.

2012-01-16 Servisiranje teleskopa

Vreme jasno, temperatura -2˚C, vlaga 40%, seeing bolj slab, program focus da 2.0"-2.5", brez vetra, Luna zadnji krajec 43%, sicer pogoji dobri za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 2.20", seeing index 2-4, jet stream 26m/s.

Fokusiranje teleskopa vredu, seeing sicer bolj slab, zvezda v gorišču lepo krogla, izven opazne manjše nepravilnosti. http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2012-01-16/2012-01-16.focus.2.html http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2012-01-16/2012-01-16.focus.3.html Pozicija fokusa precej stabilna.

Potem preizkusim natančnost sledenja z novimi tpoint konstantami. Tpoint konstante so sedaj boljše kot smo jih imeli, niso pa ravno to kar bi moralo biti za tako dober teleskop. To pa pomeni, da so še problemi z mehaniko. Izvedem 600s test in beležim pozicijo teleskopa. Rezultate prilagam, natančnost je 2" v 300s. Preizkus dvakrat ponovim in dobim približno isto, ni pa čisto ponovljivo. Potem preizkusim še snemanje nekaterih objektov, večinoma so slike v redu pri 120s osvetlitvah, pri 300s pa so že kar malo premaknjene. Sledenje je za malenkost boljše kot smo imeli prej, tudi pointing je boljši. Potem posnamem še nove darke, biase in flate pri -50˚C. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 2h.

2012-01-12 Servisiranje teleskopa

Vreme jasno, temperatura 4,7˚C, vlaga 60%, seeing kar dober, program focus da 1,7", rahlo vetrovno, Luna 85%, sicer pogoji dobri za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 0,97", index 3-4, jet stream 23m/s.

Že dopoldne ponastavimo Lasalove uteži, tokrat na min. silo. Ma glej ga zlomka, zadaj odkrijemo, da na enem sekstantu zrcalo sploh ni podprto ker je nastavek prekratek. Na srečo se da priviti vzvod, da potem seže do zrcala. Zdaj je to vredu. Stranske podpore pa so še kritične, jaz mislim da gre za konstruktorski kiks.

Teleskop preizkusimo na zvezdah, najprej težave ker se koordinate ne ujemajo več in ni enostavno več narediti astrometričnega fita ali karkoli najti. Zvezde v fokusu so idealno okrogle, tudi fwhm je vredu, izven fokusa pa je še vedno opazna nekolimiranost. Opazi se tudi nagib polja. Glej slike na http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2012-01-12/2012-01-12.focus.1.html http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2012-01-12/2012-01-12.focus.2.html Potem posnamo serijo 34 slik za kalibracijo TPOINT konstant. 3 slike so zanič zaradi motenj (električno sranje), 15 slik je zanič ker ni mogoče najti astrometričnega fita, ostane 16 slik za analizo. 3 polja še izločim zaradi nenavadno velikega odstopanja. Ostalih 13 da RMS fit 35" kar je vredu. Konstante so sedaj

         coeff       value    sigma

   1     IA         +350.49  142.990
   2     IE        +1041.19   10.351
   3     NPAE        -47.71  194.274
   4     CA        -1214.44  228.785
   5     AW          +99.86   11.814
   6     AN          -87.26   11.515

  Sky RMS =  34.90

Fit naredim na čistih geometrijskih členih. Več na strani http://astro.ago.uni-lj.si/vega/pmwiki.php?n=Porocila.Tpoint1 Zelo se je spremenila IE to je offset v višini, ni kritično ker je samo offset in prišteva kotu enkoderja in CA ki je nepravokotnost med višinsko osjo in optično osjo (levo-desno). Prej je bila 3' sedaj pa se je povečala na 20' kar je najbrž posledica kolimiranja teleskopa skozi postrani derotator. Sicer ni kritično, je pa nerodno ker potem telskop brez tpoint korektur sploh ne deluje. Konstante modela sem takoj vnesel v servo program na miri. Žal pa se je potem pooblačilo in nismo mogli preizkusiti kvalitete modela. Opazovala H.Mikuž in B.Dintinjana od 19h do 01h.

2012-01-10 Servisiranje teleskopa

Vreme jasno, temperatura 3˚C, vlaga 50%, seeing bolj slab, več kot 2", rahlo vetrovno, Luna polna, sicer pogoji dobri za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 1,77", index 2-3, jet stream 24m/s.

Že dopoldne montiramo popravljeno centralno zaslonko, sedaj je v redu. Potem izmerimo planparalelnost derotatorja in bajoneta. Rezultati so slabi, derotator je nagnjen za 12' kar ima za posledico, da optična os opleta, pri kotu polja derotatorja okoli 100˚ je teleskop lepo kolimiran, pri drugih kotih pa se kolimacija pokvari. Še bolj nerodno je to, da je zato tudi polje nagnjeno in so zvezde ostre v sredini na robu polja pa so že 0.1mm ven. To se sicer da popraviti tako da odnesemo derotator Adžagi, da ga popravi ali pa z zamudnim podlaganjem.

Teleskop preizkusimo na zvezdah, slika z popravljeno zaslonko je v redu. Tudi liki zvezd so lepo okrogli in simetrični. Žal pa opazimo, da se primarno zrcalo potem ko teleskop premaknemo dvigne iz justirnih vijakov in kot da plava. Tako se seveda pokvari kolimacija in pa tudi fokus. Pregledujemo celico, uravnovesimo podporne Lasalove uteži, skrajšamo ročico za 14mm, je bolje pa še vedno po premiku teleskopa na višino pod 40 zrcalo ostane v zraku. Zgleda kot da se nekako zatakne. Ta problem bo potrebno še proučiti.

Pozicioniranje teleskopa sedaj ko smo mu spremenili optično os je zelo slabo, prav tako tudi vodenje. Potrebno bo narediti meritve za določitev novih konstant tpoint, še prej pa najbrž popraviti premikanje primarja.

Opazovala H.Mikuž in B.Dintinjana 0d 19h do 24h.

2012-01-06 Servisiranje teleskopa

Vreme jasno, temperatura 5˚C, vlaga 40%, seeing slab več kot 3", rahlo vetrovno, Luna skoraj polna, sicer pogoji dobri za opazovanje. Modelska napoved za seeing daje 1 (poor).

Že dopoldne ponovno kolimiramo teleskop, tokrat dvignemo sekundarno zrcalo v optično os. Se pa takoj pokažejo še dva problema na teleskopu in sicer centralna zaslonka je postrani in senči ene 5cm primarja. Zato smo imeli asimetrične in odrezane zvezde! Ima izdelan prileg za zaslonko, je pa ta za 1mm sirša, zato so jo ročno (!) odbrusili, da gre v režo ampak premalo in ne sede do dna in zato ni pravokotna. Potem je pa še pritrjena in so luknje jasno postrani. Kar se mene tiče je to čista šlamparija. Zadevo bomo sicer rešili v delavnici, ampak bo nekaj časa trajalo. Druga zadeva je še bolj zoperna, opazimo da optična os, ki bi morala biti fiksna potuje. Zato tudi ne moramo natančno kolimirati sekundarca, ker hudiča ne veš kje je center. Sprva posumimo, da je problem v nosilcih sekundarca, opazovanja pa kažejo bolj na to, da bajonet za pritrditev kamere ni planparalelen. Zadevo bo potrebno še preučiti.

Slike zvezd so sedaj precej boljše, glej fokusiranje na naslovu http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2012-01-06/2012-01-06.focus.1.html Za boljše slike bo potrebno prej rešiti omenjene probleme. Dejansko sedaj gre za finese. Nastavimo še back fokus na pozicijo od prej, tako da za 3mm spustimo primarno zrcalo. Deluje.

Opazovala H.Mikuž in B.Dintinjana od 20h do 1h.

Stari dnevniki 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005

Opazovanja

Navodila

Podatki

Raziskave