Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega

Večeri na astronomskem observatoriju

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v šolskem letu 2023/24 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Program, ki bo potekal v živo in na daljavo, je sestavljen iz mesečnega tematskega predavanja in praktične delavnice opazovanja s teleskopom, ki bo prilagojena učnemu programu astronomije. Za obisk na observatoriju je potrebna vstopnica. Brezplačne vstopnice bodo na voljo na torek pred predavanjem ob 19. uri na tej spletni strani. Število prostih mest je 30. Število udeležencev na zoomu ni omejeno. Prireditev bomo snemali.

Program večera v četrtek, 9. maja 2024 ob 20:00 uri

Prozorne zvezde

prof. dr. Tomaž Zwitter

V Sonce ne vidimo, saj je njegova prozornost podobna (neposnetemu) mleku. Podobno je tudi z večino zvezd. Pri tistih na začetku in koncu življenjske poti je včasih drugače. Poleg prozornosti opazimo tudi svetlobo, ki je ne moremo reproducirati v laboratoriju, podpise prisotnosti prahu in zapletenih molekul. Omenili bomo tudi, kako nam pri tem pomaga vesoljski teleskop James Webb.

Povezava za zoom obiskovalce: https://uni-lj-si.zoom.us/j/97552683246

Opazovanje galaksij s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. Tema delavnice bodo galaksije. Galaksije so zaradi velike oddaljenosti navidezno svetlobno zelo šibki objekti in zahtevni za opazobvanje. Opazovali bomo znamenite galaksije M51, M 101 in M81 v Velkem medvedu in Lovskih psih. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Za udeležbo v živo na observatoriju, je tu prijava za brezplačno vstopnico, ki se odpre v torek 7. maja od 19h dalje na tej povezavi: Naroči brezplačno vstopnico

Observatorij pripravlja za splošno publiko in tudi za ljubitelske astronome različne dogodke, kot so Dnevi odprtih vrat, Noč raziskovalcev in Večeri na observatoriju. V kolikor želite, se lahko naročite na prejemanje najav in obvestil po e-pošti:

Naročilo na prejemanje obvestil o dogodkih na observatoriju

Pretekli dogodki

Program večera v četrtek, 11. aprila 2024 ob 19:30 uri

Potovanje skozi življenje zvezd: od rojstva do smrti

Manica Perko

Raziskovanje razvoja zvezd je ključno za boljše razumevanje celotnega procesa nastanka, razvoja in lastnosti vesolja. Zvezde skozi svoje življenje prehajajo skozi različne faze, od katerih vsaka pomembno vpliva na njihovo notranjo strukturo. Masa, ki jo ima zvezda na glavni veji, pa je odločilen dejavnik v njenem razvoju ter tudi vpliva na njeno končno usodo. Manj masivne zvezde, podobne Soncu, v svoji zadnji fazi življenja razpustijo svoje zunanje plasti in tako ustvarijo planetarno meglico. Za zvezdo ostane le še gosto jedro, nastane bela pritlikavka. Nasprotno pa se konča življenje masivnejših zvezd, z dramatično eksplozijo supernove, ki lahko ustvari nevtronske zvezde ali celo črne luknje. Predavanje traja 45 minut.

Povezava za zoom obiskovalce: https://uni-lj-si.zoom.us/j/97552683246

Opazovanje razsute zvezdne kopice Jasli s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. Tema delavnice bodo zvezde in zvezdne kopice. Opazovali bomo veliko razsuto zvezdno kopico Jasli, v katalogu z oznako M44. V bližini se nahaja tudi zelo znana kopica M67, ki pa je trikrat bolj oddaljena in zato navidezno manjša in je idealen teleskopski objekt. Razsute zvezdne kopice imenujemo tudi galaktične kopice, ker se nahajajo v galaksiji. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 14. marca 2024 ob 18:00 uri

Tri astronomske uganke

dr. Janez Kos

Tokrat bomo skupaj rešili tri uganke, ki imajo zanimive in nepričakovane rešitve. Razmislite, kaj so odgovori na spodnja tri vprašanja!

  • Da z lupo in s svetlobo sonca zažgemo košček papirja, potrebujemo okoli 2 cm veliko povečevalno steklo. Kako veliko lupo rabimo, da isto naredimo s svetlobo polne Lune?
  • Zemlji se lahko najbolj približa planet Venera. Kateri je pa planet, ki je najbolj pogosto najbližje?
  • Recimo, da z Zemlje v naključno smer v vesolju potegnemo črto. Kako verjetno bomo tako zadeli kakšno zvezdo?

Predavanje traja 45 minut.

Povezava za zoom obiskovalce: https://uni-lj-si.zoom.us/j/97150494275

Opazovanje nočnega neba s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. Na jugozahodnem delu neba si bomo ogledali ozek srp Lune, planet Jupiter in zvezdno kopico Plejade. Na južnerm nebu vedno očara znamenito ozvezdje Orion in najsvetlejšo meglico M42. Na vzhodnem delu neba pa je čudovita zvezdna kopica Jasli v ozvezdju Raka. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 11. januarja 2024 ob 18:00 uri

Zunajsončni sistemi

Samo Ilc

Znanstveniki, filozofi in pisci znanstvene fantastike so stoletja sumili, da obstajajo planeti zunaj našega sončnega sistema, vendar tega do relativno nedavno ni bilo mogoče potrditi. Vse se je spremenilo leta 1995, ko so prvič potrdili odkritje planeta, ki kroži okoli druge zvezde. Na predavanju bomo raziskali, kaj zunajsončni sistem so, kako jih uspešno zaznavamo in kaj o njih lahko izvemo. Predavanje traja 45 minut.

Povezava za zoom obiskovalce: https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/95015182316

Opazovanje Jupitra s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje je planet Jupiter. V opoziciji je bil 3. novembra in je sedaj lepo viden na večernem nebu. Opazovali bomo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki bodo lepo vidne okoli planeta. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 14. decembra 2023 ob 18:00 uri

Sprehod skozi vesolje in kozmična lestev

Gregor Rihtaršič

Če bi bila Evropa velika kot koronavirus, kako daleč bi bila Luna? Kaj pa najbližja zvezda, središče Galaksije, najbližja jata galaksij? Na tem predavanju se bomo sprehodili skozi vesolje, od našega osončja, pa vse do skrajnih meja vidnega vesolja, do mikrovalovnega sevanja ozadja. Obenem pa bomo skušali razložiti, kako to pravzaprav vemo, in splezali po kozmični lestvi merjenja razdalj. Predavanje traja 45 minut.

Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/92742365757

Opazovanje Saturna in Jupitra s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje sta planeta Jupiter in Saturn. Opazovali bomo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki bodo lepo vidne okoli planeta. Občudovali bomo prizor, ki ga je opazoval že Galilejo pred dobrimi 400 leti. Pri Saturnu najbolj izstopajo čudoviti prstani, ima pa Saturn tudi velike satelite. Opazovali bomo Titan in Rea, ki sta najsvetlejša in v teleskopu lepo vidna ter šibkejšo Diona, Tetija in Enceladus. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 9. novembra 2023 ob 17:30 uri

Življenje in smrt večkratnih zvezd

dr. Gregor Traven

Večkratne zvezde so sistemi dveh ali več zvezd (tudi do 7), ki so gravitacijsko povezane in lahko bistveno vplivajo ena na drugo. Morda ni očitno da je takih zvezdnih sistemov zelo veliko, lahko bi celo rekli, da ko pogledamo v nebo, je vsaka druga svetla točka v bistvu večkratna zvezda. Na kratko bom predstavil kako večkratne zvezde nastanejo, živijo, in na kakšne zanimive načine lahko končajo svoje življenje, saj predstavljajo tudi eno izmed predlaganih poti do eksplozij supernov tipa Ia.

Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/99492797908

Opazovanje Saturna in Jupitra s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje sta planeta Jupiter in Saturn. Opazovali bomo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki bodo lepo vidne okoli planeta. Občudovali bomo prizor, ki ga je opazoval že Galilejo pred dobrimi 400 leti. Pri Saturnu najbolj izstopajo čudoviti prstani, ima pa Saturn tudi velike satelite. Opazovali bomo Titan in Rea, ki sta najsvetlejša in v teleskopu lepo vidna ter šibkejšo Diona, Tetija in Enceladus. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 12. oktobra 2023 ob 18:30 uri

James Webbov Vesoljski Teleskop: Prve galaksje

prof. dr. Maruša Bradač

Tokrat bomo govorili o najnovejšem vesoljskem teleskopu, James Webbovem vesoljskem teleskopu. Teleskop nam bo omogoča pogled daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Razkriva pa tudi skrivnosti planetov izven našega osončja, kot tudi vode na Marsu. Ta najmogočnejši in največji vesoljski teleskop doslej je poln novih tehnološki dosežkov. V tem predavanju bom govorila o najnovejših raziskavah in kako poteka moje delo znanstvenika, ki sodeluje pri razvoju teleskopa.

Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/93882064061

Opazovanje Saturna s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. Tema delavnice bo opazovanje Saturna. Planet je bil v opoziciji 30. avgusta in je v ugodni legi za opazovanje na večernem nebu. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 11. maja 2023 ob 20 uri

Kozmološke simulacije in iskanje filamentov

Samo Ilc

Kozmološke simulacije so ključne pri raziskovanju vesolja, saj omogočajo vpogled v procese na različnih prostorskih in časovnih skalah ter raziskovanje pojavov, ki jih je težko opazovati v resničnem vesolju. Ena izmed teh struktur, ki jih lahko simulacije pomagajo poiskati, so filamenti, ki povezujejo jate galaksij in tvorijo kozmično mrežo. Ker so opazovanja filamentov v vesolju pogosto omejena zaradi tehničnih in drugih omejitev, so simulacije nepogrešljive za boljše razumevanje njihovega nastanka in vloge pri formiranju kozmičnih struktur. Na tem predavanju bomo spoznali kozmologijo, kozmološke simulacije ter kako lahko iz njih poiščemo filamente. Predavanje traja 45 minut.

Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/92766771692

Opazovanje galaksij s teleskopi

Herman Mikuž

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. Tema delavnice bodo galaksije. Galaksije so zaradi velike oddaljenosti navidezno svetlobno zelo šibki objekti in zahtevni za opazobvanje. Opazovali bomo znamenite galaksije M51, M 101 in M81 v Velkem medvedu in Lovskih psih. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 13. aprila 2023 ob 19 uri

Potovanje galaksije

dr. Anishya Thevalil-Harshan

Vsi smo videli veliko čudovitih slik različnih vrst galaksij. Te galaksije živijo v številnih različnih soseskah in v svoji preteklosti doživljajo različne fizične procese, ki oblikujejo njihove današnje lastnosti. V tem predavanju bomo raziskovali potovanje galaksij in različne možnosti, ki ustvarjajo veličastno raznolikost galaksij, ki obstajajo danes. Predavanje, ki bo v angleščini traja 45 minut.

Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/92823947052

Opazovanje razsute zvezdne kopice Jasli s teleskopi

Herman Mikuž in Samo Ilc

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. Tema delavnice bodo zvezde in zvezdne kopice. Opazovali bomo veliko razsuto zvezdno kopico Jasli, v katakogu z oznako M44. V bližini se nahaja tudi zelo znana kopica M67, ki pa je trikrat bolj oddaljena in zato navidezno manjša in je idealen teleskopski objekt. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 9. marca 2023 ob 18 uri

Življenje kometa - od kome do meta okoli Sonca

prof. dr. Tomaž Zwitter

Na prvi pogled so kometi nezanimive umazane ledene kepe. Na drugi pogled pa prihajajo od daleč, zato nam povedo, kaj je tam zunaj, in nam pokažejo, da vsega ne vemo. Ob tem je njihov led tak, kot je bil ob nastanku Osončja. Torej morda razložijo, odkod voda, ob kateri se poleti sončimo na ležalniku. Ležalnik pride prav tudi ponoči in pozimi, skupaj s preprostim binokularjem vam je omogočil udobno opazovanje kometa 2022 E3, ki je bil v naši bližini januarja in februarja. Poleg tega kometa bomo omenili še nekatere druge nedavne vesoljske obiskovalce, zlasti Oumuamuo in kaj bi se utegnili iz takih obiskov naučiti v prihodnje. Predavanje traja 45 minut.

Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/93140199997

Opazovanje Orionove meglice s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. Tema delavnice bodo barve. Opazovali bomo platet Mars, ki sije v oranžni barvi suhe puščave, Orionovo meglico, ki sveti v zeleni svetlobi ioniziranega plina in šibke zvezde v razsutih kopicah v bledo beli barvi. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Orionova meglica v barvah vodika, kisika in žvepla posneta s teleskopom in CCD kamero.

Program večera v četrtek, 9. februarja 2023 ob 18 uri

Geografska dolžina

Kevin Luke Beeson

Merjenje je bilo nekoč opisano kot enako težko reševanju problema večnega gibanja (Perpetuum mobile). Pridite na pogovor in odkrijte zgodovino nagrade Longitude; tekmovanja iz 18. stoletja, da bi našli način za natančno in hitro merjenje zemljepisne dolžine na morju, z nagradnim skladom, enakovrednim 2 milijonoma funtov leta 2020. Hudo in brezobzirno tekmovanje se je razvilo med astronomi in urarjem Johnom Harrisonom. Tudi observatorij Golovec je bil prvotno zgrajen zato, da bi bolje izmerili položaj Ljubljane, oziroma astronomskega observatorija.

Predavanje, ki bo v angleščini traja 45 minut. Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/99037083744

Opazovanje kometa C/2022 E3 (ZTF) s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje je še komet C/2022 E3 (ZTF), ki mu pravijo tudi "zeleni komet" zaradi izrazito zelene barve kome kometa, rep kometa je bele barve. Komet je bil v prisončju 26. januarja in se je najbolj približal Zemlji 2. februarja na vsega 0,2 astronomske enote. Potem bomo opazovali še planet Mars, ki je bil 8. decembra v opoziciji s Soncem, takrat nam najbližje, zdaj pa se oddaljuje od Zemlje. Naslednja opozicija Marsa bo januarja 2025, ki pa bo manj ugodna, Mars bo dlje od Zemlje in bo navidezno manjši. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Za udeležbo v živo na observatoriju, je tu prijava za brezplačno vstopnico, ki se odpre v torek 7. februarja od 19h dalje na tej povezavi: Naroči brezplačno vstopnico

Program večera v četrtek, 12. januarja 2023 ob 18 uri

Barve na astronomskih fotografijah

dr. Janez Kos

Ob čudovitih slikah astronomskih objektov se velikokrat vprašamo kako bi jih videli v pravih barvah. Razložili bomo zakaj so nam tako všeč umetne ali povdarjene barve, zakaj prave barve niso uporabljene in kako bi objekti izgledali v naravnih barvah. Ob tem se bomo naučili še nekaj o naši interpretaciji barv in naredili par eksperimentov.

Predavanje traja 45 minut. Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/94238648555

Opazovanje Marsa s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje je planet Mars. Mars je bil 8. decembra v opoziciji s Soncem, takrat nam najbližje, zdaj pa se že počasi oddaljuje od Zemlje. Opazovali bomo severno polarno kapico ter nekaj svetlih in temnih oranžnih področji, ki se z Marsovimi letnimi časi spreminjajo. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Za udeležbo v živo na observatoriju, je tu prijava za brezplačno vstopnico, ki se odpre v torek 10. januarja od 19h dalje na tej povezavi: Naroči brezplačno vstopnico

Program večera v četrtek, 8. decembra 2022 ob 18 uri

Orientacije proti Venerinim in Luninim ekstremom v predšpanski arhitekturi Mezoamerike

dr. Ivan Šprajc, ZRC SAZU

Predavanje bo osredotočeno na dve skupini astronomskih orientacij v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih ceremonialnih, rezidenčnih in upravnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu, v zadnjih letih pa so sistematične raziskave razkrile, da so bile dokaj pogoste tudi usmeritve, ki ustrezajo velikim ekstremom Venere in Lune na horizontu. Namernost teh sovpadanj podpirajo tako analize razporeditve astronomskih korelatov orientacij kot tudi kontekstualni podatki. Venera in Luna sta imeli v mezoameriškem pogledu na svet pomembno vlogo, ki je nedvomno temeljila na opažanju, da nekateri periodični pojavi v njunem navideznem gibanju sovpadajo z drugimi cikličnimi spremembami v naravi, katerih pravilno zaporedje je bilo bistvenega pomena za preživetje poljedelskih družb. Orientacije v arhitekturi in drugi razpoložljivi viri odsevajo verovanje, da pojavi na nebu vplivajo na dogajanje na Zemlji, obenem pa razodevajo tudi presenetljivo poznavanje astronomskih dejstev, vključno z nekaterimi, ki so malo znana celo v moderni astronomiji.

Predavanje traja 45 minut. Povezava za zoom obiskovalce:
https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/95862777874

Opazovanje Jupitra s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje sta planeta Mars in Jupiter. Opazovali bomo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki bodo lepo vidne okoli planeta. Občudovali bomo prizor, ki ga je opazoval že Galilejo pred dobrimi 400 leti. Mars je 8. decembra v opoziciji s Soncem in nam najbližje. Opazovali bomo severno in južno polarno kapico ter nekaj svetlih in temnih oranžnih področji, ki se z Marsovimi letnimi časi spreminjajo. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Za udeležbo v živo, na predavanju, je tu prijava za brezplačno vstopnico, ki se odpre v torek 6. decembra od 19h dalje na tej povezavi: Naroči brezplačno vstopnico

Za udeležbo samo na delavnici ob 19. uri je vstop prost.

Program večera v četrtek, 10. novembra 2022 ob 18 uri

Najtemnejša, a najsvetlejša: aktivna jedra galaksij

Gregor Rihtaršič

V začetku 20. stoletja so astronomi opazili nenavadno dogajanje v središču nekaterih galaksij, ki ga ni bilo moč pojasniti z izsevom zvezd. Na tem predavanju bomo sledili astronomom od prvotnega začudenja pa vse do razumevanja aktivnih galaktičnih jeder, njihovega ogromnega izseva in raznolikosti. Pogledali si bomo, kaj se dogaja v osrčju galaksij in kakšni objekti tam tičijo, hkrati pa demonstrirali, kako lahko preprosti fizikalni argumenti vidijo dlje in podrobneje od marsikaterega teleskopa.

Predavanje traja 45 minut. Povezava za zoom obiskovalce: https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/95922436397

Opazovanje Saturna in Jupitra s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje sta planeta Jupiter in Saturn. Opazovali bomo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki bodo lepo vidne okoli planeta. Občudovali bomo prizor, ki ga je opazoval že Galilejo pred dobrimi 400 leti. Pri Saturnu najbolj izstopajo čudoviti prstani, ima pa Saturn tudi velike satelite. Opazovali bomo Titan in Rea, ki sta najsvetlejša in v teleskopu lepo vidna ter šibkejšo Diona, Tetija in Enceladus. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Za udeležbo v živo, na predavanju, je tu prijava za brezplačno vstopnico, ki se odpre v torek 8. novembra od 19h dalje na tej povezavi: Naroči brezplačno vstopnico

Za udeležbo na delavnici ob 19. uri je vstop prost.

Program večera v četrtek, 13. oktober 2022 ob 18:15:

Življenje v vesolju

prof. dr. Andrej Prša

Možnost življenja drugod v vesolju že od pamtiveka buri človeški duh. Skozi diskusijo se bomo obregnili ob vloge fizike, astronomije, kemije, geologije in biologije, nenavsezadnje pa tudi sociologije, filozofije in statistike, na to večno vprašanje. Izpostavili bomo osrednjo nit: če sta fizika in kemija v vesolju univerzalni, je pričakovati, da je tudi biologija v vesolju univerzalna?

Predavanje traja 45 minut. Povezava za zoom obiskovalce: https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/98636614804

Opazovanje Saturna in Jupitra s teleskopi

Herman Mikuž in Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje sta planeta Saturn in Jupiter. Opazovali bomo velike Jupitrove satelite, imenovane tudi Galilejeve lune, ki bodo lepo razvrščene v vrsti zahodno od planeta. Občudovali bomo prizor, ki ga je opazoval že Galilejo pred dobrimi 400 leti. Pri Saturnu najbolj izstopajo čudoviti prstani, ima pa Saturn tudi velike satelite. Opazovali bomo Titan in Rea, ki sta v teleskopu lepo vidna ter šibkejšo Diona in Tetija. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Za udeležbo v živo, na observatoriju, je tu prijava za brezplačno vstopnico.

Program večera v četrtek, 9. junija 2022 ob 20h30:

Fizika podnebnih sprememb

dr. Žiga Zaplotnik

Podnebne spremembe so že zdavnaj presegle okvire znanosti in postajajo vse bolj politična tema. Ob spremljanju grafov naraščanja koncentracije ogljikovega dioksida, temperature, zviševanja gladine morja, taljenja arktičnega ledu pa pogosto tudi sami pozabimo na osnovno fiziko. Zakaj točno naraščanje koncentracij toplogrednih plinov pomeni ogrevanje? Se ozračje povsod ogreva? Podrobno razumevanje podnebnih sprememb in poznavanje fizikalnih dokazov, da je zanje nedvoumno kriv človek, je ključno tudi pri uspešnem tolmačenju podnebnih sprememb neodločenim odločevalcem in javnosti. V predavanju bomo navedli nekaj zgledov, ki jasno ovržejo vsakršen dvom o naši krivdi.

Predavanje traja 45 minut. Povezava za zoom obiskovalce: https://fmf-uni-lj-si.zoom.us/j/99599551335

Opazovanje Lune s teleskopom

Herman Mikuž

V primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopom v živo. Luna bo tri dni po prvem krajcu in bo v ugodni legi za opazovanje zvečer. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Ogledali si bomo še nekaj svetlih zvezd in zvezdnih kopic. Delavnica traja 60 minut in bo potekala samo v živo.

Program večera v četrtek, 12. maja 2022 ob 20. uri:

Predstavitev knjige Lisičja luna

Pogovor z avtoricama, pisateljico Mašo Ogrizek in ilustratorko Tino Dobrajc,bo vodila urednica dr. Tina Bilban. Odlomke iz knjige bo brala Maja Pan.

Od izida knjige Lisičja luna, ki je izšla pri založbi MIŠ, je minilo že nekaj polnih lun. A počakali smo, da so dnevi ponovno postali daljši. In noči toplejše. Na Luno bomo poleteli na kot noč temnem, žametnem glasu Pavla Mihailovskega, ki ga bosta spremljala Tim Jerman na saksofonu in Jaka Špehar na klavirju. Če nam bo vreme naklonjeno, se zberemo pred observatorijem. V nasprotnem primeru bo predstavitev v stavbi.

Opazovanje Lune s teleskopom

Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna je štiri dni po prvem krajcu in štiri dni pred ščipom in bo v ugodni legi za opazovanje zvečer. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne teleskope in različne povečave ter filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj svetlih zvezd in odprtih zvezdnih kopic. Delavnica, ki bo tokrat potekala samo v živo traja 60 minut.

Prireditev bo potekala v živo in na daljavo preko aplikacije Zoom. Vstop na oboservatorij bo prost do zasedenosti vseh 30 mest. Povezava za ogled na Zoomu.

Program večera v četrtek, 14. aprila 2022 ob 20. uri:

Črne luknje v teoriji gravitacije in v našem vesolju

dr. Sašo Grozdanov

Splošna teorija relativnosti je opis gravitacijske sile kot geometrije prostora-časa, ki jo je leta 1915 formuliral Albert Einstein. Še istega leta je Karl Schwarzschild rešil Einsteinove enačbe za sferično simetrični sistem in našel rešitev prve črne luknje, ki se imenuje po njem. Kaj sploh je črna luknja? Prvi del predavanja bo namenjen opisu teh izjemno enostavnih, univerzalnih, a nadvse čudnih rešitev teorije splošne relativnosti. Za tem pa bom predstavil opazovalne in teoretične razloge zaradi katerih smo prepričani, da črne luknje v resnici obstajajo v našem vesolju. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna bo dva dni pred ščipom in bo v ugodni legi za opazovanje. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne povečave in filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj svetlih zvezd in odprtih zvezdnih kopic, Jasli znano kot M44 v Messierjevem katalogu in znamenito M67 s saksofonom v središču. Delavnica, ki bo tokrat potekala samo v živo traja 60 minut.

Prireditev bo potekala v živo in na daljavo preko aplikacije Zoom. Vstop na oboservatorij bo prost do zasedenosti vseh 30 mest. Povezava za ogled na Zoomu.

Program večera v četrtek, 17. marca 2022 ob 18. uri:

Znanstvena fantastika in moderna astronomija

Tri odkritja, ki so astronomom pognala kri po žilah

dr. Janez Kos, FMF astronomska skupina

Astronomi radi posegamo po znanstvenofantastični literaturi, ker nam je po tematiki blizu in se enostavno znajdemo v vesoljih, tudi izmišljenih. Zaradi tega nam znanstvena fantastika pogosto predstavlja morje idej in inspiracijo za raziskovanje vesolja. V predavanju bomo sledili trem klasičnim romanom znanstvene fantastike in razložili odkritja v moderni astronomiji, ki so jih literarna dela na nek način napovedala. Predvsem so moderna odkritja astronomom pognala kri po žilah, ker so na prvi pogled povsem podobna fantastičnim zgodbam o izvenzemeljskih civilizacijiah, eksotičnim planetom, medzvezdnim ladjam. Namesto tega smo odkrili malo drugačne medzvezdne popotnike, nič manj eksotične planete in objekte okoli zvezd, ki jih še vedno ne znamo pojasniti.

Rdeča nit predavanja bodo zgodbe Arthur C. Carke: Rendezvous With Rama, Larry Niven: Ringworld in Issac Asimov: Nightfall. Žal nobeno delo ni prevedeno v Slovenščino, veeno pa obiskovalce spodbujamo, da kakšno od teh del preberejo. Predvsem bomo govorili o modernih astronomskih odkritjih, tako da poznavanje zgornjih romanov ni potrebno. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena bomo opazovali teleskopom v živo. Luna je v prvem krajcu in je zvečer že visoko na nebu. Podrobno si bomo ogledali morja, kraterje, gorovja in doline na površju Lune. Uporabili bomo različne povečave in filter za opazovanje Lune. Potem si bomo ogledali še nekaj odprtih zvezdnih kopic, Gostosevci, Jasli in znamenito M67 s saksofonom v središču. Delavnica, ki bo tokrat potekala samo v živo traja 60 minut.

Prireditev bo potekala v živo in na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je tu Zoom povezava.

Za udeležbo v živo, na observatoriju, je tu prijava za brezplačno vstopnico, ki se odpre v torek 8. marca od 19h dalje na tej povezavi: Naroči brezplačno vstopnico

Program večera v četrtek, 10. februarja 2022 ob 18. uri:

Meteoriti

dr. Bojan Ambrožič, CO Nanocenter

Meteoriti so kamni iz vesolja. Doslej smo na slovenskem ozemlju našli 5 meteoritov. Zadnji in najbolj spektakularen je bil padec meteorita Novo mesto, 28. februarja 2020 na Dolenjskem. Na predavanju si bomo ogledali kako so potekale raziskave meteorita in kaj smo iz teh izvedeli o našem Osončju. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena bomo opazovali s 25 cm robotskim teleskopom na daljavo. Slikali bomo s CCD kamero zanimive objekte na zimskem nebu. V četrtek bo na večernem nebu prevladovala Luna stara 9 dni, to je malo po prvem krajcu. Kot prvi objekt bomo s teleskopom slikali Luno, nato si bomo ogledali še nekaj zvezdnih kopic ter oblakov medzvezdnih plinov in prahu. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je tu Zoom povezava.

Program večera v četrtek, 13. januarja 2022 ob 18. uri:

Simbiotične zvezde

Manica Perko

Simbiotične zvezde so dvojne zvezde, kjer je ena zvezda rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. V večini primerov je kompaktni objekt bela pritlikavka. Raziskovanje in odkrivanje simbiotičnih zvezd je za razlago razvoja in lastnosti galaksije, lahko izjemnega pomena. Zvezdi v dvojnem sistemu sta dovolj blizu, da med njima pride do prenosa snovi iz rdeče orjakinje na belo pritlikavko. Ta proces se lahko konča z eksplozijo, zato so simbiotične zvezde domnevni vir supernov tipa Ia, ki so med drugim pomembne tudi za merjenje razdalj v vesolju. Pred tem lahko pride do več vmesnih izbruhov nova, zaradi katerih pa so simbiotične zvezde tudi eden izmed virov bogatenja medzvezdnega prostora z litijem in ostalimi elementi. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena bomo opazovali s 25 cm robotskim teleskopom na daljavo. Slikali bomo s CCD kamero zanimive objekte na zimskem nebu. V dolgih zimskih večerih lahko občudujemo severni del Rimske ceste, ki se vije od zahodnega neba od ozvezdja Lisičke, Laboda, v zenitu Kasiopeje in proti vzhodu Perzeja, Voznika, Oriona ter Dvojčkov. V četrtek bo na večernem nebu prevladovala Luna stara 11 dni, to je dobre tri dni po prvem krajcu. Jupiter je že prenizko nad zahodnim obzorjem in ni več v primerni legi za opazovanje. Kot prvi objekt bomo s teleskopom slikali Luno, nato si bomo ogledali še nekaj zvezdnih kopic ter oblakov medzvezdnih plinov in prahu. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je tu Zoom povezava.

Program večera v četrtek, 9. decembra 2021 ob 18. uri:

James Webbov Vesoljski Teleskop: Od vode na Marsu do prvih galaksij

prof. dr. Maruša Bradač, University of California Davis

Tokrat bomo govorili o najnovejšem vesoljskem teleskopu, James Webbovem vesoljskem teleskopu, ki ga bomo v vesolje izstrelili konec tega meseca. Teleskop nam bo omogočil pogled daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Razkrival bo pa tudi skrivnosti planetov izven našega osončja, kot tudi vode na Marsu. Ta najmogočnejši in največji vesoljski teleskop doslej je poln novih tehnološki dosežkov. V tem predavanju bom govorila o le teh, kot tudi prodrobneje opisala, kaj si od teleskopa obetamo in kako poteka moje delo znanstvenika, ki sodeluje pri razvoju teleskopa. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana

V primeru lepega vremena bomo opazovali s 25 cm robotskim teleskopom na daljavo. Slikali bomo s CCD kamero zanimive objekte na zimskem nebu. V dolgih pozno jesenskih večerih lahko občudujemo severni del Rimske ceste, ki se vije od zahodnega neba od ozvezdja Orla , Lisičke, Laboda, v zenitu Kasiopeje in proti vzhodu Perzeja, Voznika, Oriona ter Dvojčkov. S teleskop se bomo sprehodili med množico zvezd, zvezdnih kopic ter oblakov medzvezdnih plinov in prahu. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je tu Zoom povezava.

Program večera v četrtek, 11. novembra 2021 ob 18. uri:

Misija Gaia - kako izmeriti oddaljenost in gibanje zvezd

prof.dr. Tomaž Zwitter

Če ne vemo, kako daleč je določena zvezda, ne vemo niti, kako svetla je, v kateri fazi razvoja se nahaja, kako je nastala in kaj se bo z njo zgodilo v prihodnje. Misija Gaia Evropske vesoljske agencije že 8 let meri razdalje in gibanje zvezd, s pomočjo spektroskopije pa tudi njihove ostale lastnosti. V predavanju bomo pojasnili, kako merimo lastnosti zvezd, ter poudarili število in točnost rezultatov, ki jim v zgodovini astrofizike ni para. Vsi rezultati misije so sproti prosto dostopni vsem. To seveda pomeni, da več bistrih glav odkrije več, tudi nepričakovanega. Na kratko bomo povzeli tudi, kaj lahko pričakujemo v prihodnje, saj bo ta misija namesto prvotno planiranih opazovanj, ki bi se morala končati leta 2018, zbirala podatke tja v leto 2025. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Samo Ilc

Tokratne delavnice bodo izgledale malo drugače, in sicer si bomo ogledali kako se uporablja bazo podatkov satelita Gaia, ki je brezplačno dostopna na spletu. Pogledali si bomo osnove jezika ADQL (variacija jezika SQL) in z njegovo pomočjo pridobili želene podatke o zvezdah iz kataloga. Na podlagi teh podatkov bomo nato izrisali nekaj grafov iz katerih bomo razbrali nekaj osnovnih ugotovitev, kot je na primer starost zvezdne kopice. Delavnici lahko sledite tudi sami, saj za delo potrebujete samo spletni brskalnik. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je tu Zoom povezava.

Program večera v četrtek, 14. oktober 2021 ob 19. uri:

Dvojne zvezde in 4MOST

dr. Gregor Traven

Dvojne zvezde, ali pa v splošnem večkratni sistemi zvezd, niso izjema marveč prej pravilo zvezdnih združb v naši Galaksiji. Vpliv njihovega obstoja je daljnosežen in se dotika vse od Galaktične arheologije pa do zlitij črnih lukenj. Čaka pa nas še veliko dela da bi bolj natančno razumeli kako in v kakšnih pogojih ti sistemi zvezd nastanejo, ter koliko jih zares je, pri čemer nam lahko pomagajo le zadostna opazovanja. Pri tem bo v bližnji prihodnosti verjetno pomembno prispeval tudi projekt 4MOST, katerega bom na kratko predstavil v bolj tehničnem smislu, v nekatere vidike pa se tudi bolj poglobil. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena si bomo s teleskopom ogledali nekaj zanimivih in svetlih objektov na jesenskem nebu. Luna bo dan po prvem krajcu, v praktično idealni legi za opazovanje, tudi Jupiter in Saturn na južnem nebu, ter ozvezdje Laboda in Lire skoraj v zenitu. V primeru slabega vremena bomo na računalniku prikazali kako na astronomski sliki izmerimo sij zvezde. Delavnica traja 60 minut.

Za udeležbo na dogodku na daljavo je tu Zoom povezava.

Za udeležbo v živo, na observatoriju, je tu prijava za brezplačno vstopnico, ki se odpre v torek 12. oktobra od 19h dalje na tej povezavi: Naroči brezplačno vstopnico

Program večera v četrtek, 10. junija 2021 ob 21. uri:

Zoom povezava

Kozmični delci

Rok Vogrinčič

Kozmični delci so visoko-energijski nabiti delci, katerih izvor zaenkrat še ni natančno znan. Opazovanja nakazujejo, da nekateri od njih verjetno nastanejo ob eksplozijah supernov in imajo izvor v naši Galaksiji. Težavo pri ugotavljanju izvora predstavlja spremenljivo magnetno polje Galaksije, saj se nabitim delcem tekom potovanja v magnetnem polju, pot ukrivi. V predavanju bom predstavil kratek zgodovinski pregled odkrivanja kozmičnih delcev, njihovo energijsko porazdelitev ter procese, ki vodijo do njihovega pospeševanja. Poudarek bo predvsem na galaktičnih kozmičnih delcih in njihovi interakciji z medzvezdno snovjo in magnetnim poljem. V predavanju bom govoril tudi o vplivu kozmičnih delcev na Zemljo ter o metodah za njihovo detekcijo. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Herman Mikuž

V okviru delavnice bomo s 25-cm teleskopom in CCD kamero posneli nekaj zanimivih nebesnih objektov (kroglasto kopico M3, komet 2020 T2 (Palomar) in galaksijo M101 v Velikem medvedu). V primeru slabega vremena si bomo s pomočjo programa Stellarium ogledali zanimivosti nočnega neba v mesecu juniju. Delavnica traja 60 minut.

Program večera v četrtek, 13. maja 2021 ob 20. uri:

Zoom povezava

Potovanje svetlobe

Samo Ilc

Sončna svetloba je del našega vsakdana in brez nje življenje na Zemlji ne bi obstajalo. Tako kot Sonce, tudi druge zvezde oddajajo svetlobo, ki jo lahko opazujemo na nočnem nebu. Svetloba nas spremlja na skoraj vsakem koraku, zato nas njen nastanek še posebej zanima. V predavanju boste izvedeli kaj se zgodi s svetlobo, ko ta prispe do nas in kako se ta širi po vesolju. Osredotočili se bomo na nastanek svetlobe v jedru zvezde, kaj vse se s to svetlobo zgodi na njeni poti skozi zvezdo ter si ogledali kam vse lahko ta svetloba pride. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Herman Mikuž

V okviru delavnice bomo s 25-cm teleskopom in CCD kamero posneli nekaj zanimivih nebesnih objektov (galaksijo M81 v Velikem medvedu, galaksiji M65 in M66 v Levu ter kroglasto zvezdno kopico M3 v Volarju). V primeru slabega vremena si bomo s pomočjo programa Stellarium ogledali zanimivosti nočnega neba v mesecu maju. Delavnica traja 60 minut.

Program večera v četrtek, 8. aprila 2021 ob 19. uri:

Zoom povezava

Ekstremofilni mikroorganizmi na Zemlji - okno v življenje v vesolju

prof. dr. Nina Gunde-Cimerman

Mikroorganizmi so najstarejši prebivalci našega planeta. Zemljo so naselili kmalu po nastanku oceanov, ko je bila še vroča in brez kisika, po planetu so se širili, ko so ga obdajali ledeni pokrovi. Danes vemo, da ekstremofilni mikroorganizmi naseljujejo najbolj skrajnostna okolja na Zemlji, za katera smo še nedavno mislili, da v njih ni življenja. Vse od velikih morskih globin, solin, do polarnih ledenikov, vročih in hladnih puščav, do najbolj kislih vod. Mikrobiologija ekstremnih okolij je mlada veda, njej sorodna povezana astromikrobiologija pa je še mlajša. Obe se ukvarjata z raziskavami ekstremofilnih mikroorganizmov, ki nam odstirajo vpogled v prilagoditve, ki so omogočile začetke življenja na Zemlji in nam zaenkrat ponujajo tudi najbolj oprijemljiv model živih bitij, kakršna bi bila morda sposobnega preživeti razmere na drugih planetih.

Posnetki z opazovalne delavnice s teleskopom

Herman Mikuž

Odprta zvezdna kopica M44

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 15 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 15 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Odprta zvezdna kopica M67

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 30 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 30 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.

program 11. marca 2021 ob 18. uri:

Kako, s čim in ali sploh iti na Mars

prof. dr. Tomaž Zwitter

V zadnjih letih se zdi, da je Mars v središču raziskovanj Osončja. Razmislili bomo, kakšni so razlogi za to, kako izvesti potovanje ter primerjali robotske in astronavtske odprave. Nato se bomo vprašali, kateri so drugi zanimivi planeti in lune v Osončju in zunaj njega in kako jih raziskati. Obregnili se bomo tudi ob preveč optimistične napovedi selitve na Mars v bližnji prihodnosti, ki niso nedolžne, saj zavajajo in odvračajo pozornost od klimatske krize na Zemlji.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

Opazovali bomo z robotskim teleskopom in fotoaparatom Canon 700D na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. V primeru ugodnih vremenskih pogojev si bomo ogledali znamenito Orionovo meglico in rakovo meglico. V primeru slabega vremena bomo pokazali kako vidimo objekte v simulaturju. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je

https://uni-lj-si.zoom.us/j/91602204688

Program 11. februarja 2021 ob 18. uri:

Zvočni zapisi vesoljskih pojavov

dr. Dunja Fabjan

Povzetek: Vesolje in vesoljske pojave ponavadi občudujemo na posnetkih zemeljskih in vesoljskih teleskopov. Toda posnetki zdaleč niso vse, saj lahko marsikateremu pojavu, ki je povezan z vesoljem, tudi prisluhnemo. V predavanju boste lahko poslušali izbrane zvočne zapise nekaterih zanimivih astrofizikalnih pojavov ali podatkov iz vesoljskih sond in teleskopov. Pojave bom obrazložila ter tudi omenila prispevek nekaterih astrofizičark. S predavanjem bomo namreč obeležili Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

Opazovali bomo z robotskim teleskopom in fotoaparatom Canon 700D na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. V primeru ugodnih vremenskih pogojev si bomo ogledali znameniti zimski šesterokotnik, zvezdno kopico plejade, orijonovo meglico in rakovo meglico. V primeru slabega vremena bomo pokazali kako vidimo planete okoli drugig zvezd v majših teleskopih. Delavnica traja 60 minut.

Program 14. januarja 2021 ob 18. uri:

Merila osončij

prof.dr. Tomaž Zwitter

Planeti okoli drugih sonc niso kopija našega Osončja: pogosto so bližje, včasih pa tudi dlje od svojega sonca. Zato je na njih zelo vroče, včasih pa vlada izjemen mraz. Nasploh je različnost planetnih sistemov osupljiva, zvezde pa so mnogo pogosteje obdane s planeti, kot smo nekdaj mislili. Med 4400 trenutno poznanimi planeti okoli drugih zvezd so tudi taki, na katerih bi razmere utegnile biti podobne tistim na Zemlji. Torej planet B sicer gotovo obstaja in zato vzpodbuja našo radovednost, a je mnogo predaleč, da bi nam lahko pomagal ob domači klimatski krizi. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

Opazovali bomo z robotskim teleskopom in fotoaparatom Canon 700D na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. V primeru ugodnih vremenskih pogojev si bomo ogledali znameniti zimski šesterokotnik, zvezdno kopico plejade, orijonovo meglico in rakovo meglico. V primeru slabega vremena bomo pokazali kako vidimo planete okoli drugig zvezd v majših teleskopih. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je https://us02web.zoom.us/j/87699287767

Observatorij pripravlja za splošno publiko in tudi za ljubitelske astronome različne dogodke, kot so Dnevi odprtih vrat, Noč raziskovalcev in Večeri na observatoriju. V kolikor želite, se lahko naročite na prejemanje najav in obvestil po e-pošti:

Naročilo na prejemanje obvestil o dogodkih na observatoriju

Program 10. decembra 2020 ob 18. uri:

Pošasti v vesolju: črna luknja v centru naše galaksije

prof. dr. Maruša Bradač, University of California Davis

Črne luknje so zagotovo eden najbolj zanimivih objektov v našem vesolju. Čeprav še Einstein ni bil čisto prepričan o njenem obstoju, pa danes vemo da črne luknje obstajajo, in da se ena skriva tudi v središču naše galaksije, Mlečne ceste. V tem predavanju bom predstavila najnovejše raziskave super masivnih črnih lukenj, od prve slike črne luknje v galaksiji M87, do opazovanj črne luknje v naši galaksiji, za katera so letos tudi podelili Nobelovo nagrado. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

Opazovali bomo z robotskim teleskopom in fotoaparatom Canon 700D na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. V primeru ugodnih vremenskih pogojev bomo naredili sprehod po naši Galaksiji s teleskopom. V primeru slabega vremena si bomo objekte ogledali z orodji virtualnega observatorija. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezavo za vstop in vabilo vam bomo poslali po elektronski pošti. Na spodnji povezavi se naročite na obvestilo.

Program 12. novembra 2020 ob 18. uri:

Sončevi pojavi in vesoljsko vreme

Krištof Skok

Ko vidimo Sonce spokojno sijati na našem nebu se morda ne zavedamo, da nam poleg energije za delovanje življenja in atmosferskih procesov na Zemlji lahko prinaša kup preglavic. Sonce je dinamična zvezda, ki s kompleksnim magnetnim poljem vpliva na prostor v Osončju in proizvaja zanimive pojave na svojem površju. V predavanju si bomo ogledali Sončevo sestavo in njegovo delovanje, nato zanimive površinske pojave, kaj je to sončev veter, kako Sončeva aktivnost vpliva na tehnologijo na Zemlji in kakšne težave je povzročala v preteklosti. Predavanje traja 45 minut.

Povezava na video predavanje, 56 min.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

Po predavnju sledi še praktična delavnica, ki bo tudi potekala virtualno. Opazovali bomo z robotskim teleskopom in CCD kamero na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. Luna je dva dni pred mlajem in vzhaja šele tik pred zoro in je zvečer pod obzorjem. V primeru ugodnih vremenskih pogojev bomo naredili sprehod po naši Galaksiji s teleskopom. Ogledani si bomo zvezde in razsute zvezdne kopice, planetarne in plinske meglice v okolici ter kroglaste kopice nad haljojem galaksije. V primeru slabega vremena si bomo objekte ogledali z orodji virtualnega observatorija. Delavnica traja 60 minut.

Povezava na video delavnico, 33 min

Program 11. junija 2020 ob 21. uri:

Temna snov

prof. dr. Maruša Bradač, University of California Davis

Preprosto povedano, je temna snov zelo čudna snov. Čeprav vemo, da je temne snovi v vesolju kar petina, in da imajo njeni delci maso, ti ne reagirajo z vsakdanjimi objekti in potujejo skozi znano snov, ne da bi to opazili. Sama se s temno snovjo ukvarjam že slabih dvajset let, ampak se nam fizikom in astrofizikom vstrajno izmika. V tem predavanju bomo govorili o trkih jat galaksij, s katero smo potrdili rezultate o obstoju in nenavadni lastnosti temne snovi.

Povezava na video predavanje: dr maruša Bradač, moderator: Samo Ilc, dolžina posnetka: 66 min

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica. Opazovali bomo z robotskim teleskopom na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. Najprej si bomo ogledali veliko spiralno galasijo M81. Ogled bomo nadaljevali z galaksijo M82 in M51, kopicami M3 in M13 ter planetarno meglico M97. Blizu galaksij v Velikem medvedu je trenutno komet C/2017 T2 (PANSTARRS), ki je precej svetel in bi ga lahko posneli. Objekt v našem Osončju, v primerjavi z zelo oddaljenimi galaksijami ali kopicami. V primeru slabega vremena si bomo objekte ogledali z pomočjo orodji virtualnega observatorija. Delavnica traja 60 minut.

Povezava na video delavnico: Bojan Dintinjana in Herman Mikuž, dolžina posnetka 76 min

Program 14. maja 2020 ob 20. uri:

Kako je Hubble spremenil naš pogled na vesolje?

Rok Vogrinčič

Pred 30 leti je bil v Zemljino orbito utirjen najpomembnejši teleskop, to je Hubblov vesoljski teleskop. Odkritja, ki jih je ta prinesel so bistveno spremenila naš pogled na vesolje. Na predavanju bom predstavil kdo je bil človek za imenom tega teleskopa ter kakšen je bil takratni pogled na vesolje in njegov obstoj. Opisal bom zgradbo teleskopa Hubble, tragično zgodbo o njegovi kratkovidnosti ter izpostavil njegova najpomembnejša odkritja. Za konec bom pokazal nekaj njegovih čudovitih posnetkov ter komentiral prednosti, ki jih bo prinesel njegov naslednik, teleskop James Webb. Predavanje traja 45 minut.

Povezava na video predavanje: Rok Vogrinčič, moderator: Samo Ilc, dolžina posnetka: 80 min

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica. Opazovali bomo z robotskim teleskopom na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. Najprej si bomo ogledali veliko spiralno galasijo M81. Ogled bomo nadaljevali z galaksijo M82 in M51, kopicami M3 in M13 ter planetarno meglico M97. V primeru slabega vremena si bomo objekte ogledali z pomočjo orodji virtualnega observatorija. Delavnica traja 60 minut.

Povezava na video delavnico: Bojan Dintinjana in Herman Mikuž, dolžina posnetka 36 min

Program 9. aprila 2020 ob 20. uri:

Posmrtno življenje zvezd

Samo Ilc

V notranjosti zvezd poteka fuzija lažjih elementov v težje elemente, katere stranski produkt je ogromna količina energije, ki jo mi občutimo v obliki svetlobe. Vendar vse zvezde, vključno z našim Soncem, sčasoma porabijo svojo zalogo goriva in ugasnejo. Kaj se nato zgodi z zvezdo, ko ta ugasne? Kakšno je njeno posmrtno življenje? Na predavanju bomo govorili o možnih ostankih zvezd in o njihovih fizikalnih lastnostih. Izvedeli boste, kako vemo za obstoj takih objektov, kako jih zaznamo in kako so za nas, astronome, uporabni. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica. Opazovali bomo z robotskim teleskopom na observatoriju Golovec, ki ga bomo usmerjali na daljavo in slikali nebesne objekte. Najprej si bomo ogledali znamentio Rakovo meglico, to je ostanek supernove, in pokazali pulsar v centru meglice. Potem bomo teleskop usmerili na odprto zvezdno kopico M38 in občudovali veliko množico mladih zvezd ter galaksijo Vrtinec M51. Delavnica traja 60 minut.

Program 9. januarja 2020 ob 18h:

Nobelova nagrada za raziskave o nastanku in razvoju vesolja

dr. Dunja Fabjan

V letu 2019 je polovico Nobelove nagrade za fiziko prejel kanadsko-ameriški kozmolog James Peebles, profesor na Univerzi v Princetonu (ZDA). Že kot mlad fizik je bil soudeležen pri odkritju in teoretični razlagi prasevanja, kasneje pa se uveljavil kot eden izmed utemeljiteljev fizikalne kozmologije. Tokratno poljudno predavanje je namenjeno orisu zgodovinskega razvoja kozmologije, ki seže od prasevanja do porazdelitve galaksij v vesolju, od sestavin vesolja do današnje predstave njegovega razvoja.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo skoraj polno Luno z uporabo nevtralnih polarizacijskih filtrov. Visoko na nebu so znamenita svetla ozvezdja Perzej, Andromeda in Pegaz, nizko nad južnim obzorjem pa precej neizraziti Ribi, Oven in Kit. Ogledali si bomo njihove najsvetlejše zvezde in komentirali barve. Nato bomo teleskop usmerili še v dve čudoviti spremenljivi zvezdi Algol in Mira. V primeru slabega vremena si bomo objekte ogledali z pomočjo orodji virtualnega observatorija v predavalnici. Delavnica traja 60 minut.

Program 12. decembra 2019 ob 18h:

Dolgo časa nazaj v galaksiji daleč, daleč stran: O nastanku prvih galaksij v vesolju

prof. dr. Maruša Bradač, University of California Davis

Galaksij poznamo zelo veliko, sami se nahajamo v Rimski cesti. A kako je naša Rimska cesta nastala? Od kod prihajamo? V predavanju se bomo popeljali na sam začetek našega vidnega vesolja, dobrih 13 milijard let v preteklost in si “v živo” ogledali nastanek prvih zvezd in galaksij v našem vesolju. To nam omogočajo vesoljski teleskopi kot sta Hubblov in Spitzerjev vesoljski teleskop, govorili pa bomo tudi o najnovejšem, Webbovem vesoljskem teleskopu. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo Luno v njenem največjem siju, to je ob ščipu. Visoko na nebu sta znameniti ozvezdji Pegaz in Andromeda, teleskop bomo usmerili v njune svetle zvezde in seveda v veliko spiralno galaksijo M31. Na vzhodu bomo občudovali raztreseno zvezdno kopico Plejade in znamenito Orionovo meglico. V primeru slabega vremena si bomo objekte ogledali z pomočjo orodji virtualnega observatorija v predavalnici. Delavnica traja 60 minut.

Program 14. novembra 2019 ob 18h:

Nobelova nagrada za odkrivanje planetov drugih Soncu podobnih zvezd

prof.dr. Tomaž Zwitter

Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2019 so že tretjič v zadnjem desetletju dobili raziskovalci vesolja. V tokratnem Večeru bomo predstavili polovico nagrade, ki sta jo za odkritje planeta okoli druge Soncu podobne zvezde dobila Michel Mayor in Didier Queloz. S tem sta sprožila plaz, ki je doslej prinesel odkritje že 4128 planetov okoli 3068 zvezd. V predavanju se bomo spomnili tehničnih dosežkov, ki so pripeljali do njunega odkritja leta 1995, predstavili pogostost zvezd, ki jih obkrožajo planeti, in komentirali trenutne in bodoče zmožnosti raziskovanja pogojev na teh svetovih. Dotaknili se bomo tudi dejstva, da bo navkljub nagrajenim odkritjem Zemlja še naprej naše edino bivališče, na katerega moramo zato paziti. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

Tema praktične delavnice s teleskopom bo barva zvezd in zvezdne kopice. Luna je en dan po ščipu in vzhaja kmalu Sončnem zahodu. Pozorno si bomo ogledli svetle zvezde v znamenitem jesenskem ozvezdju Pegaz. Primerjali bomo barve zvezd, beta Peg, desno zgoraj v kvadratu, imenovana Scheat je rdeče barve, zvezda Algenib, levo spodaj je sinje modre barve, potem Enif, v glavi, desno spodaj, je oranžne barve. V nadaljevanju bomo opazovali še zvezdne kopice, v Pegazu kroglasto kopico M15 in razsuto zvezdno kopico M 39 v Labodu. V kopicah bomo občudovali množico zvezd zbranih na kupu, barv pa v kopican, zaradi oddaljenosti in posledično šibke svetlobe zvezd ne opazimo. V primeru slabega vremena si bomo objekte ogledali z pomočjo orodji virtualnega observatorija. Delavnica traja 60 minut.

Program 9. maja 2019 ob 20h:

Od Interstellar-ja do prve slike črne luknje

dr. Janez Kos

Aprila so nas znanstveniki iz kolaboracije Event Horizon Telescope razveselili s prvo neposredno sliko črne luknje. Ne glede na to ali v sliki vidite nov dosežek človeštva ali pa le neoster zmazek, bomo na predavanju zadostili vaši radovednosti. Predstavljena bo metoda s katero radijski astronomi zgradijo sliko iz opazovanj teleskopov s celega sveta in načini s katerimi dosežejo tako dobro ločljivost. Govorili bomo tudi o tem, kaj ta slika pomeni za astronomijo in prihodnje študije črnih lukenj.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Tema tokratne delavnice bodo črne luknje. Za začetek si bomo za ogrevanje ogledali 5 dni staro Luno. Nato sledi ogled zahtevnejših objektov globokega vesolja. Opazovali bomo eliptično galaksijo M87, ki ima v središču super masivno črno luknjo. S teleskopom se črne luknje seveda ne vidi, je pa opazen tenek modrikast curek snovi, ki brizga iz aktivnega jedra galaksije. Nato bomo opazovali še kroglaste zvezdne kopice M3, M13 in M92, ki skrivajo v centru srednje veliko črno luknjo. Tudi v kopicah se črne luknje ne vidi s teleskopom, je pa moč opaziti majhno speremembo površinske svetlosti kopice v primerjavi s kopicami brez črne luknje. Delavnica traja 60 minut.

Program 11. aprila 2019 ob 20h:

Zvezde - samotni vesoljski popotniki?

Klemen Čotar

Živimo v zvezdnem sistemu kateremu kraljuje le ena čisto navadna osamljena zvezda - naše Sonce, ki je od najbližje sosede oddaljena malce več kot 4 svetlobna leta. Obširni pregledi neba nakazujejo na to, da tega ne moremo trditi za velik odstotek zvezd, ki jih vidimo na nebu, saj so nekatere tako skupaj da se celo dotikajo in si izmenjujejo pline. V predavanju si bomo pogledali kako iz gore opazovalnih podatkov izluščimo takšne sisteme in jim določimo fizikalne parametre. Pogledali si bomo tudi zakaj nas takšni sistemi še posebej zanimajo in kakšni so izzivi za njihovo razumevanje v prihodnosti. Predavanje traja 45 min.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Tema delavnice bo tudi tokrat opazovanje Lune. 6,4 dni stara Luna, je le slab dan pred prvem krajcem. Ogled bomo začeli na severu pri kraterju Aristoteles, ogledali si bomo Morje jasnossti in Morje tišine, področje kjer je leta 1969 pristal Apollo 11. Ostankov lunarnega modula se iz Zemlje seveda ne vidi. Sprehod končamo pri kraterju Marolycus na južni polobli. Po ogledu črno-bele Lune si bomo na koncu ogledali še dve barvni zvezdi, modro zvezdo Rigel in rdečo zvezdo Alphard v ozvezdju Vodne kače. Delavnica traja 60 minut.

Program 14. marca 2019 ob 19h:

Meteoriti – grožnje iz vesolja

dr. Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Slovenije

Zgodilo se je 15. februarja leta 2013, ob deveti uri in dvajset minut po lokalnem času na območju južnega Urala v Rusiji. Na nebu se je zasvetila ognjena krogla, svetlejša od Sonca. Za seboj je puščala svetlo sled plinov. Kmalu je eksplodirala in ob tem še močneje zasvetila. Nastal je vroč oblak prahu in plinov. Udarni val, ki je prispel do površja Zemlje, je poškodoval več kot 7.200 objektov, zdravniško pomoč je poiskalo več kot 1.500 ljudi. To je kratka zgodba o padcu največjega meteorita, odkar ljudje spremljamo in beležimo njihove poti. Od kod izvirajo, kakšne so njihove značilnosti in kako jih prepoznamo ter kateri meteoriti iz območja Slovenije so ohranjeni? Predavanje traja 45 min.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Tema delavnice bo opazovanje Lune. 8,1 dni stara Luna, je le slab dan po prvem krajcu. Ogled bomo začeli na severu pri kraterju Plato, ogledali si bomo gorski verigi Montes Alpes in Montes Apenninus ter znamenito dolino Alpes Vales in osameli, okoli 2km visoki gori Mons Pico in Mons Piton v morju Deževja. Sprehod končamo pri kraterju Tycho na južni polobli. Na koncu, če bo čas dopuščal, si bomo še zadnjič ogledali ozvezdje Orion in spektakularno plinsko meglico M42. Delavnica traja 60 minut.

Program 10. januarja 2019 ob 18h:

Skrivnostne pošasti v vesolju

dr. Dunja Fabjan

Aktivna galaktična jedra so kompaktna središčna območja galaksij, ki so tako zelo svetla, da njihovega izrednega sija ne utegnemo razložiti z izsevom zvezd. V jedru takih aktivnih galaksij se namreč skrivajo pošasti - supermasivne črne luknje - ki so odgovorne za tako izjemen izsev. Izvedeli boste kako in kdaj so astronomi odkrili aktivna galaktična jedra, katere vrste aktivnih galaksij poznamo ter katere učinke imajo aktivna galaktična jedra na galaksijo in okolišnji galaktični prostor. Predavanje traja 45 min.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Tema delavnice bodo zvezdne kopice in meglice. 5 dni stara Luna bo ravno zahajala, ko bomo pričeli z opazovanji. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Na JV nebu kraljuje ozvezdje Orion in spektakularna plinska meglica M42. Visoko na nebu je velika spiralna galaksija Andromeda, pa znamenita razsuta zvezdna kopica Plejade in zvezdna kopica Hijade. Delavnica traja 60 minut.

Program 13. decembra 2018 ob 18h:

Radijski teleskop za opazovanje Jupitra in Sonca

Rok Vogrinčič

Radijske emisije z Jupitra so posledica proizvedenih električnih tokov, ki nastanejo pri gibanju lune Io globoko znotraj Jupitrovega magnetnega polja, na Soncu pa slednje prihajajo večinoma iz aktivnih območij, kot so na primer Sončeve pege. Predavanje bomo začeli z opisom osnovnih lastnosti svetlobe in delovanja preproste dipolne antene. Spoznali bomo različne vrste radijskih emisij (pri frekvenci okoli 20 MHz) in vzroke za njihov nastanek. Pogledali si bomo tudi, kako zgraditi radijski teleskop za opazovanje omenjenih emisij, kako se pripraviti na opazovanje in kako meriti. Na koncu bomo interpretirali dobljene rezultate ter podali ideje za prihodnost. Predavanje traja 45 min.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi praktična delavnica s teleskopi. Tema delavnice bodo kotne velikosti nebesnih objektov. Nizko nad južnim horizontom, le kakšnih 29 ločnih stopinj visoko, si bomo najprej ogledali 6 dni staro Luno s premerom 29 ločnih minut, nato planet Mars, ki je že daleč od Zemlje po veliki opoziciji v juliju in meri sedaj le še dobrih 8 ločnih sekund v navideznem premeru, nato bomo še ocenili kotno velikost galaktične zvezdne kopice M45 in M39 ter za konec še galaksijo v Andromedi in v Trikotniku. Delavnica traja 60 minut.

Program 8. novembra 2018 ob 18h:

Od kje in kako opazovati

prof.dr. Tomaž Zwitter

V predavanju se bomo sprehodili od načrtovanja preprostih ljubiteljskih opazovanj do profesionalnih razmislekov, ali naj določen teleskop postavimo na Zemlji ali damo na satelit. Zaradi tehnološkega razvoja so rešitve pogosto drugačne, kot so bile pred leti. Večine vznemirljivih spoznanj tudi ne pridobimo z beleženjem lepih slik, ampak z bolj zvitimi tehnikami od spektroskopije in astrometrije do opazovanj nevidne svetlobe in gravitacijskih valov. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi praktična delavnica s teleskopi. Tema delavnice bo povečava teleskopa in uporaba različnih okularjev, ki jih bomo preizkusili na različnih objektih. Luna je en dan po mlaju in zahaja takoj za Soncem in ni vidna. Za prvi objekt bomo v teleskopu poiskali planet Mars, le ta je bil v veliki opoziciji 27. julija, zdaj pa se počasi oddaljuje od Zemlje in je v novembru viden prvo polovico noči. Nato sledi ogled znamenitega poletnega trikotnika s svetlimi zvezdami: Deneb, Vega in Altair. Delavnica traja 60 minut.

Program 10. maja 2018 ob 20h:

Hertzsprung - Russellov diagram in klasifikacija zvezd

Danijela Birko

Vedno, ko obdelujemo veliko število podatkov, je koristno ustvariti sistem in jih organizirati v skupine. Ne samo zaradi organizacije, zvezde klasificiramo, da bi bolj razumeli njihove lastnosti ter, da bi lažje izločili izstopajoče zvezde, ki jih je potrebno še dodatno raziskati. Spekter posamezne zvezde v sebi nosi podpis številnih procesov, ki se v zvezdi odvijajo. Ne glede na to, kako različni in kompleksni spektri zvezd so, jih lahko opišemo z dvema osnovnima parametroma - temperaturo zvezde in težnim pospeškom na površini zvezde. Na ta način ustvarimo Hertzsprung - Russellov diagram. Na predavanju bo predstavljeno kako je potekal razvoj spektralne klasifikacije, kaj lahko izvemo o zvezdi, če poznamo njen položaj v H-R diagramu, kateri spektralni razredi obstajajo in nekaj o klasifikaciji zvezd po izsevu. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Luna je stara 25 dni in vzhaja okoli četrte ure zjutraj. V večerni zariji si bomo najprej ogledali planet Venera (Večernica), ki se približuje svoji navečji navidezni razdali (elongaciji) od Sonca in zahaja 2,6 ure za Soncem. Sledilo bo opazovanje barv zvezd in galaktičnih kopic. Ogledali si bomo modro zvezdo Regul in jo primerjali z rdečo zvezdo Alphard v ozvezdju Vodne kače. Zvezdi sta precej svetli 1,4 in 2,0 navidezne magnitude, zato z opazovanjem barve ni težav. Pri opazovanju galaktičnih ali razsutih zvezdnih kopic pa barv ne opazimo več. Naše oko pri tako šibki svetlobi ne zaznava barv, opazovali bomo le gosta zvezdna polja v kopicah M44, M67, M37 in M3. Barve v kopici prikaže fotografija z daljšim časom osvetlitve. Delavnica traja 60 minut.

Program 12. aprila 2018 ob 20h:

Mala telesa Osončja - asteroidi

dr. Gregor Traven

Odkritja novih nebesnih teles in njihova interpretacija v zadnjih desetletjih so med drugim pripeljala do definicije tega, čemur pravimo planeti našega Osončja. Posledično pa smo opredelili tudi vse drugo kamenje in večja telesa, ki so z gravitacijo zvezana na nam najbližjo zvezdo. Malih teles Osončja je tako več vrst, v četrtek pa se bomo osredotočili na asteroide, njihov nastanek, sestavo, gibanje, članstvo v družinah in ostale zanimive lastnosti teh včasih zelo bližnjih in potencialno nevarnih objektov. Več besed bo namenjenih tudi opisu nekaterih največjih in najbolj obiskanih asteroidov, saj njihova velikost prinaša tudi dodatne podrobnosti in fizikalno dogajanje, s tem pa interes vesoljskih misij in presenetljiva nova spoznanja. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. 26 dni stara Luna, ki je le tri dni pred mlajem, vzhaja v jutranji zarji tik pred vzhodom Sonca in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Tema opazovanja bo barva zvezd in galaktične kopice. Za ogrevanje si bomo ogledali modro zvezdo Rigel in jo primerjali z rdečo zvezdo Alphard v ozvezdju Vodne kače. Zvezdi sta precej svetli 1,4 in 2,0 navidezne magnitude, zato z opazovanjem barve ni težav. Čisto druga zgodba je pri opazovanju galaktičnih ali razsutih zvezdnih kopic. Pri precej šibkejši svetlobi oddaljenih zvezdic naše oko ne zaznava več barv, opazovali bomo le gosta zvezdna polja v kopicah M44, M35, M36 in M37. Barve v kopici prikaže fotografija z daljšim časom osvetlitve. Delavnica traja 60 minut.

Program 8. marca ob 19h:

Digitalna fotografija: od slikanja z mobilnim telefonom do profesionalnih astronomskih opazovanj

prof.dr. Tomaž Zwitter

Z mobilnimi telefoni lahko posnamemo relativno dobre fotografije, kar je v veliki meri posledica naprednih detektorjev in načinov obdelave posnetkov. V osnovi so detektorji in tehnike podobne tudi v profesionalni fotografiji in celo pri profesionalnih astronomskih opazovanjih. Po krajši razpravi o tej digitalni revoluciji preteklih desetletij nas bodo zanimale omejitve, ob katere trčimo, in novosti, ki (zopet enkrat) močno spreminjajo naše vsakdanje življenje, pa tudi delo profesionalnega astronoma. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. 21 dni stara Luna je en dan pred zadnjim krajcem in je vidna le še v zgodnjih jutranjih urah in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Še zadnjič letos si bomo ogledali nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Na JZ nebu kraljuje čudovito zimsko ozvezdje Orion in spektakularna plinska meglica M42. Še vedno je visoko na nebu znamenita razsuta zvezdna kopica Plejade in zvezdna kopica Hijade ali Deževnice. Delavnica traja 60 minut.

Program 11. januarja ob 18h:

Opazovanje popolnega Sončevega mrka s pomočjo radijskega sprejemnika

Rok Vogrinčič

Popolni Sončev mrk proizvede kratkotrajne, vendar močne spremembe jakosti EUV (Ekstremno Ultra-vijolično) sevanja, ki prihaja s Sonca. V Zemljini ionosferi pride zato do nenadne spremembe koncentracije elektronov, katerih efekt lahko zaznamo na spodnjem, D-sloju ionosfere. Ta služi kot odbojni sloj za VLF (Very Low Frequency, 3 – 30 kHz) radijsko valovanje, ki ga oddajajo številni VLF oddajniki po svetu. S pomočjo dveh anten in sprejemnika LAVNet-Mex (Latin American VLF Network), ki se nahajajo na Inštitutu za geofiziko (Instituto de Geofísica), na univerzi UNAM (Universidad Nacional Autónoma de México), v prestolnici Mehike, smo v času popolnega Sončevega mrka (ZDA, 21.8.2017) uspešno izmerili potek amplitude in faze VLF valovanja z oddajnika NDK. Predstavil bom različne modele, ki simulirajo spremembo faze, ki nastane kot posledica spremembe propagacijske poti valovanja ter spremembe odbojne višine D-sloja ionosfere. Pogledali si bomo tudi, kakšni so rekombinacijski in ionizacijski procesi v ionosferi v času mrka. Komentiral bom dobljene rezultate in predstavil probleme s katerimi se soočamo. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. 24 dni stara Luna je že prešla zadnji krajec in je vidna le še v zgodnjih jutranjih urah in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Na JV nebu kraljuje ozvezdje Orion in spektakularna plinska meglica M42. Visoko na nebu je velika spiralna galaksija Andromeda, pa znamenita razsuta zvezdna kopica Plejade in zvezdna kopica Hijade. Delavnica traja 60 minut.

Program 14. decembra ob 18h:

Življenje v vesolju

prof. dr. Andrej Prša

Ob iskanju odgovora ali je življenje še drugje kot le na Zemlji se bomo obregnili ob geološke, kemijske, fizikalne, biološke in astronomske pogoje, ki jim mora biti zadoščeno za razvoj in ohranjanje življenja. Pogledali si bomo tudi statistično verjetnost, da trenutno obstaja še kakšna komunikacije sposobna civilizacija v naši galaksiji. Dokončno bomo razvozlali, kje se najbolj splača iskati življenje onkraj Zemlje. Opisano znanstveno druženje bo oblikovano kot diskusija in ne kot predavanje, zato prinesite s seboj svoje najboljše ideje in najglobja vprašanja! Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Luna se bliža mlaju in je vidna samo še v zgodnjih jutranjih urah in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Visoko na nebu kraljuje velika spiralna galaksija Andromeda. Na nebu je že visoko tudi znamenita razsuta zvezdna kopica Plejade. Na vzhodu pa se že dviga čudovito ozvezdje Oriona. Delavnica traja 60 minut.

Program 9. novembra ob 18h:

Kako daleč lahko vidimo

dr. Janez Kos

Že s prostimi očmi lahko občudujemo nekaj najbližjih milijonov svetlobnih let vesolja. Amaterski teleskop nam obzorje razširi tisočkrat. Vendar izziv videti čim dlje ni le tekma kdo ima večji teleskop, ampak so ključne izredno inovativne opazovalne metode, gravitacijsko lečenje, mikrovalovi, nevtrini in gravitacijski valovi. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Polna Luna je bila v soboto in se zdaj že umika na jutranje nebo. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na jesenskem nebu. Visoko na nebu kraljuje velika spiralna galasija Andromeda, še zadnjič si bomo pogledali barvno dvojnico Albireo v ozvezdju Laboda, ki že počasi zahaja v večernem mraku. Na vzhodu pa se že dviga čudovita razsuta zvezdna kopica Plejade.

Program 12. oktobra ob 19h:

Od vodika do človeka

Klemen Čotar

Kemični elementi iz katerih smo sestavljeni ljudje in vsa naša okolica so po Velikem poku začeli nastajati po celotnem vesolju. Vodikova in helijeva jedra so se pojavila kot prva, ko se je zgodnje vesolje dovolj ohladilo. Iz njiju pa so počasi nastali še težji elementi. V predavanju si bomo ogledali od kod so prišli različni elementi periodnega sistema in kakšni so morali biti njihovi pogoji za nastanek. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na jesenskem nebu. Prvi pogled bomo namenili zvezdi Vega, bele barve in bomo primerjali z zanimivo zvezdo Albireo, to je dvozvezdje beta Laboda, ki ga sestavljata dve vizualno ločeni zvezdi: oranžno-rdeča zvezda A in modro-zelena zvezda B. Opazovali bomo tudi zvezdne kopice, kroglasto kopico M13 ter nekaj galaktičnih, razsutih zvezdnih kopic, kot M11.

Program 8. junija ob 21h:

Planetarni sistemi okrog drugih zvezd

Klemen Čotar

V preteklih letih lahko spremljamo množico vesoljskih misij, ki s svojimi kompliciranimi manevri postopoma odkrivajo zakonitosti objektov v našem Osončju. Kljub temu, da še vedno dokaj slabo poznamo določene objekte v naši bližnji okolici, znanstveniki že dalj časa gledajo onkraj našega Osončja in iščejo planetarne sisteme okrog drugih zvezd. Vendar zakaj? Eden boljših odgovorov za to je razjasnitev že dolgo nerazrešenih vprašanj o obstoju Zemlji podobnih planetov. V predavanju si bomo ogledali zgodovino odkrivanja planetov okrog drugih zvezd, metode ki jih znanstveniki uporabijo za takšna odkritja in zanimiva odkritja zadnjih nekaj let. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na poletnem nebu. Prvi pogled bomo namenili Jupitru in njegovim lunam. Potem si bomo ogledali zvezdi orjakinji, Arktur in Spika. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali in komentirali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.

Program 11. maja ob 21h:

Kako odraščajo zvezde

dr. Maruša Žerjal

Zvezde nastanejo v kopicah, ki pa kmalu razpadejo. Iskanje mladih zvezd izven teh zvezdnih porodnišnic zato ni tako enostavno. Kljub temu pa imajo zvezde v prvih razvojnih fazah značilnosti, po katerih jih ločimo od starejših zvezd. Na predavanju si bomo ogledali, kako poiščemo take zvezde v Sončevi okolici in ocenimo njihovo starost. Veliko motivacijo za raziskovanje odraščajočih zvezd predstavljajo mladi planeti, ki nastanejo skupaj z njimi. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili ozvezdju Leva. Najsvetlejša zvezda je modro beli Regul, ki je zvezda glavne veje in tudi dvojna zvezda. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.

Program 13.aprila ob 20h:

Vesoljska potovanja

prof.dr. Tomaž Zwitter

Kako težko je priti do Mednarodne vesoljske postaje, do Lune ali do Marsa, morda do planetov okoli drugih zvezd? Kakšne so omejitve vesoljskih potovanj, radijske komunikacije, ali raziskovanja razmer na oddaljenih telesih z (okolice) Zemlje? Kaj zakoni fizike povedo o smelih izjavah o skorajšnjih tehnoloških prebojih, ki jih pogosto slišimo v medijih? Odgovori bodo ilustracija dejstva, da se pogosto splača misliti z lastno glavo.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili rdeči orjakinji Alphard v ozvezdju Kače, potem bomo poiskali, za primerjavo, še modro zvezdo Regul v Levu. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop.

Program 9.marca ob 19h:

Eksotične galaksije

Gregor Traven

Galaksije obstajajo v raznolikih oblikah in velikostih, prav tako pa se razlikujejo glede na sestavo in dogajanje v njihovih jedrih ali okolici. Med milijardami oziroma po zadnjih ocenah trilijoni galaksij v našem vidnem vesolju lahko najdemo tudi takšne bolj posebne, izstopajoče, nekatere tudi zelo redke. Včasih je takšna "eksotika" le posledica naše smeri pogleda ali pa tehnoloških omejitev inštrumentov za opazovanje bližnjega in daljnega vesolja, spet drugič pa nas lahko omejuje preprosta fizika, ki nam ne dovoli potešiti brezmejne radovednosti. Kaj od tega je zares v igri si bomo skupaj ogledali na posameznih primerkih od nekaterih najbolj znanih galaksij pa vse do odkritij zadnjih nekaj let. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo v delavnici za vajo sestavili newtonov teleskop na ekvatorialu.

Program 9.februar ob 19h:

Galaktično druženje

dr. Dunja Fabjan

Galaksije se rade družijo v večje skupine galaksij, kjer se v teku razvoja vesolja doga marsikaj zanimivega! Zakaj pride do takega združevanja? Kaj se ob tem dogaja z zvezdami in plinom, ki sestavljata galaksije? Katere učinke imajo na okolico aktivna galaktična jedra in supernove? O vsem tem (pa še kaj več) boste izvedeli na prvem predavanju cikla Večeri na astronomskem observatoriju! Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo izvedli samo ogled teleskopa Vega in objekte zimskega neba pa si bomo ogledali na arhivskih posnetkih.

Zadnja sprememba 26.04.2024 18:05 UTC
© Copyright 2004-2022
B.Dintinjana 		Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25
1000 Ljubljana, Slovenija