Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fizilo Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega

Večeri na astronomskem observatoriju

Astronomsko geofizikalni observatorij v šolskem letu 2017/18 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Brezplačne vstopnice bodo na voljo na torek pred predavanjem ob 19. uri na tej spletni strani. Število prostih mest je 30. Program bo sestavljen iz mesečnega tematskega predavanja in praktične delavnice opazovanja s teleskopom, ki bo prilagojena učnemu programu astronomije. Zaradi poznih ur in zahtevnosti prireditev ni primerna za mlajše otroke od 12 let.

program 12. aprila 2018 ob 20h:

Mala telesa Osončja - asteroidi

dr. Gregor Traven

Odkritja novih nebesnih teles in njihova interpretacija v zadnjih desetletjih so med drugim pripeljala do definicije tega, čemur pravimo planeti našega Osončja. Posledično pa smo opredelili tudi vse drugo kamenje in večja telesa, ki so z gravitacijo zvezana na nam najbližjo zvezdo. Malih teles Osončja je tako več vrst, v četrtek pa se bomo osredotočili na asteroide, njihov nastanek, sestavo, gibanje, članstvo v družinah in ostale zanimive lastnosti teh včasih zelo bližnjih in potencialno nevarnih objektov. Več besed bo namenjenih tudi opisu nekaterih največjih in najbolj obiskanih asteroidov, saj njihova velikost prinaša tudi dodatne podrobnosti in fizikalno dogajanje, s tem pa interes vesoljskih misij in presenetljiva nova spoznanja. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. 26 dni stara Luna, ki je le tri dni pred mlajem, vzhaja v jutranji zarji tik pred vzhodom Sonca in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Tema opazovanja bo barva zvezd in galaktične kopice. Za ogrevanje si bomo ogledali modro zvezdo Rigel in jo primerjali z rdečo zvezdo Alphard v ozvezdju Vodne kače. Zvezdi sta precej svetli 1,4 in 2,0 navidezne magnitude, zato z opazovanjem barve ni težav. Čisto druga zgodba je pri opazovanju galaktičnih ali razsutih zvezdnih kopic. Pri precej šibkejši svetlobi oddaljenih zvezdic naše oko ne zaznava več barv, opazovali bomo le gosta zvezdna polja v kopicah M44, M35, M36 in M37. Barve v kopici prikaže fotografija z daljšim časom osvetlitve. Delavnica traja 60 minut.

Naroči vstopnico


Pretekli dogodki

program 8. marca ob 19h:

Digitalna fotografija: od slikanja z mobilnim telefonom do profesionalnih astronomskih opazovanj

prof.dr. Tomaž Zwitter

Z mobilnimi telefoni lahko posnamemo relativno dobre fotografije, kar je v veliki meri posledica naprednih detektorjev in načinov obdelave posnetkov. V osnovi so detektorji in tehnike podobne tudi v profesionalni fotografiji in celo pri profesionalnih astronomskih opazovanjih. Po krajši razpravi o tej digitalni revoluciji preteklih desetletij nas bodo zanimale omejitve, ob katere trčimo, in novosti, ki (zopet enkrat) močno spreminjajo naše vsakdanje življenje, pa tudi delo profesionalnega astronoma. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. 21 dni stara Luna je en dan pred zadnjim krajcem in je vidna le še v zgodnjih jutranjih urah in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Še zadnjič letos si bomo ogledali nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Na JZ nebu kraljuje čudovito zimsko ozvezdje Orion in spektakularna plinska meglica M42. Še vedno je visoko na nebu znamenita razsuta zvezdna kopica Plejade in zvezdna kopica Hijade ali Deževnice. Delavnica traja 60 minut.

program 11. januarja ob 18h:

Opazovanje popolnega Sončevega mrka s pomočjo radijskega sprejemnika

Rok Vogrinčič

Popolni Sončev mrk proizvede kratkotrajne, vendar močne spremembe jakosti EUV (Ekstremno Ultra-vijolično) sevanja, ki prihaja s Sonca. V Zemljini ionosferi pride zato do nenadne spremembe koncentracije elektronov, katerih efekt lahko zaznamo na spodnjem, D-sloju ionosfere. Ta služi kot odbojni sloj za VLF (Very Low Frequency, 3 – 30 kHz) radijsko valovanje, ki ga oddajajo številni VLF oddajniki po svetu. S pomočjo dveh anten in sprejemnika LAVNet-Mex (Latin American VLF Network), ki se nahajajo na Inštitutu za geofiziko (Instituto de Geofísica), na univerzi UNAM (Universidad Nacional Autónoma de México), v prestolnici Mehike, smo v času popolnega Sončevega mrka (ZDA, 21.8.2017) uspešno izmerili potek amplitude in faze VLF valovanja z oddajnika NDK. Predstavil bom različne modele, ki simulirajo spremembo faze, ki nastane kot posledica spremembe propagacijske poti valovanja ter spremembe odbojne višine D-sloja ionosfere. Pogledali si bomo tudi, kakšni so rekombinacijski in ionizacijski procesi v ionosferi v času mrka. Komentiral bom dobljene rezultate in predstavil probleme s katerimi se soočamo. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. 24 dni stara Luna je že prešla zadnji krajec in je vidna le še v zgodnjih jutranjih urah in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Na JV nebu kraljuje ozvezdje Orion in spektakularna plinska meglica M42. Visoko na nebu je velika spiralna galaksija Andromeda, pa znamenita razsuta zvezdna kopica Plejade in zvezdna kopica Hijade. Delavnica traja 60 minut.

program 14. decembra ob 18h:

Življenje v vesolju

prof. dr. Andrej Prša

Ob iskanju odgovora ali je življenje še drugje kot le na Zemlji se bomo obregnili ob geološke, kemijske, fizikalne, biološke in astronomske pogoje, ki jim mora biti zadoščeno za razvoj in ohranjanje življenja. Pogledali si bomo tudi statistično verjetnost, da trenutno obstaja še kakšna komunikacije sposobna civilizacija v naši galaksiji. Dokončno bomo razvozlali, kje se najbolj splača iskati življenje onkraj Zemlje. Opisano znanstveno druženje bo oblikovano kot diskusija in ne kot predavanje, zato prinesite s seboj svoje najboljše ideje in najglobja vprašanja! Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Luna se bliža mlaju in je vidna samo še v zgodnjih jutranjih urah in nam zvečer pušča temno nebo za pogled v globoko vesolje. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Visoko na nebu kraljuje velika spiralna galaksija Andromeda. Na nebu je že visoko tudi znamenita razsuta zvezdna kopica Plejade. Na vzhodu pa se že dviga čudovito ozvezdje Oriona. Delavnica traja 60 minut.

program 9. novembra ob 18h:

Kako daleč lahko vidimo

dr. Janez Kos

Že s prostimi očmi lahko občudujemo nekaj najbližjih milijonov svetlobnih let vesolja. Amaterski teleskop nam obzorje razširi tisočkrat. Vendar izziv videti čim dlje ni le tekma kdo ima večji teleskop, ampak so ključne izredno inovativne opazovalne metode, gravitacijsko lečenje, mikrovalovi, nevtrini in gravitacijski valovi. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Polna Luna je bila v soboto in se zdaj že umika na jutranje nebo. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na jesenskem nebu. Visoko na nebu kraljuje velika spiralna galasija Andromeda, še zadnjič si bomo pogledali barvno dvojnico Albireo v ozvezdju Laboda, ki že počasi zahaja v večernem mraku. Na vzhodu pa se že dviga čudovita razsuta zvezdna kopica Plejade.

program 12. oktobra ob 19h:

Od vodika do človeka

Klemen Čotar

Kemični elementi iz katerih smo sestavljeni ljudje in vsa naša okolica so po Velikem poku začeli nastajati po celotnem vesolju. Vodikova in helijeva jedra so se pojavila kot prva, ko se je zgodnje vesolje dovolj ohladilo. Iz njiju pa so počasi nastali še težji elementi. V predavanju si bomo ogledali od kod so prišli različni elementi periodnega sistema in kakšni so morali biti njihovi pogoji za nastanek. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na jesenskem nebu. Prvi pogled bomo namenili zvezdi Vega, bele barve in bomo primerjali z zanimivo zvezdo Albireo, to je dvozvezdje beta Laboda, ki ga sestavljata dve vizualno ločeni zvezdi: oranžno-rdeča zvezda A in modro-zelena zvezda B. Opazovali bomo tudi zvezdne kopice, kroglasto kopico M13 ter nekaj galaktičnih, razsutih zvezdnih kopic, kot M11.

program 8. junija ob 21h:

Planetarni sistemi okrog drugih zvezd

Klemen Čotar

V preteklih letih lahko spremljamo množico vesoljskih misij, ki s svojimi kompliciranimi manevri postopoma odkrivajo zakonitosti objektov v našem Osončju. Kljub temu, da še vedno dokaj slabo poznamo določene objekte v naši bližnji okolici, znanstveniki že dalj časa gledajo onkraj našega Osončja in iščejo planetarne sisteme okrog drugih zvezd. Vendar zakaj? Eden boljših odgovorov za to je razjasnitev že dolgo nerazrešenih vprašanj o obstoju Zemlji podobnih planetov. V predavanju si bomo ogledali zgodovino odkrivanja planetov okrog drugih zvezd, metode ki jih znanstveniki uporabijo za takšna odkritja in zanimiva odkritja zadnjih nekaj let. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na poletnem nebu. Prvi pogled bomo namenili Jupitru in njegovim lunam. Potem si bomo ogledali zvezdi orjakinji, Arktur in Spika. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali in komentirali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.

program 11. maja ob 21h:

Kako odraščajo zvezde

dr. Maruša Žerjal

Zvezde nastanejo v kopicah, ki pa kmalu razpadejo. Iskanje mladih zvezd izven teh zvezdnih porodnišnic zato ni tako enostavno. Kljub temu pa imajo zvezde v prvih razvojnih fazah značilnosti, po katerih jih ločimo od starejših zvezd. Na predavanju si bomo ogledali, kako poiščemo take zvezde v Sončevi okolici in ocenimo njihovo starost. Veliko motivacijo za raziskovanje odraščajočih zvezd predstavljajo mladi planeti, ki nastanejo skupaj z njimi. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili ozvezdju Leva. Najsvetlejša zvezda je modro beli Regul, ki je zvezda glavne veje in tudi dvojna zvezda. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop Celestron 11.

program 13.aprila ob 20h:

Vesoljska potovanja

prof.dr. Tomaž Zwitter

Kako težko je priti do Mednarodne vesoljske postaje, do Lune ali do Marsa, morda do planetov okoli drugih zvezd? Kakšne so omejitve vesoljskih potovanj, radijske komunikacije, ali raziskovanja razmer na oddaljenih telesih z (okolice) Zemlje? Kaj zakoni fizike povedo o smelih izjavah o skorajšnjih tehnoloških prebojih, ki jih pogosto slišimo v medijih? Odgovori bodo ilustracija dejstva, da se pogosto splača misliti z lastno glavo.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na pomladanskem nebu. Prvi pogled bomo namenili rdeči orjakinji Alphard v ozvezdju Kače, potem bomo poiskali, za primerjavo, še modro zvezdo Regul v Levu. Sledilo bo opazovanje Jupitra in njegovih satelitov. V primeru oblačnega vremena bomo nebesne objekte prikazali v Stellariumu in za vajo sestavili teleskop.

program 9.marca ob 19h:

Eksotične galaksije

Gregor Traven

Galaksije obstajajo v raznolikih oblikah in velikostih, prav tako pa se razlikujejo glede na sestavo in dogajanje v njihovih jedrih ali okolici. Med milijardami oziroma po zadnjih ocenah trilijoni galaksij v našem vidnem vesolju lahko najdemo tudi takšne bolj posebne, izstopajoče, nekatere tudi zelo redke. Včasih je takšna "eksotika" le posledica naše smeri pogleda ali pa tehnoloških omejitev inštrumentov za opazovanje bližnjega in daljnega vesolja, spet drugič pa nas lahko omejuje preprosta fizika, ki nam ne dovoli potešiti brezmejne radovednosti. Kaj od tega je zares v igri si bomo skupaj ogledali na posameznih primerkih od nekaterih najbolj znanih galaksij pa vse do odkritij zadnjih nekaj let. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo v delavnici za vajo sestavili newtonov teleskop na ekvatorialu.

program 9.februar ob 19h:

Galaktično druženje

dr. Dunja Fabjan

Galaksije se rade družijo v večje skupine galaksij, kjer se v teku razvoja vesolja doga marsikaj zanimivega! Zakaj pride do takega združevanja? Kaj se ob tem dogaja z zvezdami in plinom, ki sestavljata galaksije? Katere učinke imajo na okolico aktivna galaktična jedra in supernove? O vsem tem (pa še kaj več) boste izvedeli na prvem predavanju cikla Večeri na astronomskem observatoriju! Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Bojan Dintinjana in Herman Mikuž

V primeru lepega vremena sledi še praktična delavnica s teleskopi. Ogledali si bomo nekaj zanimivih objektov na zimskem nebu. Poleg Venere in Lune tudi galaktično kopico Plejade, dvojno zvedno kopico v Perzeju in znamenito Orionovo meglico. V primeru oblačnega vremena bomo izvedli samo ogled teleskopa Vega in objekte zimskega neba pa si bomo ogledali na arhivskih posnetkih.

Zadnja sprememba 05.04.2018 12:13 CEST
© Copyright 2004-2017
B.Dintinjana
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25
1000 Ljubljana, Slovenija