AAstronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega
|
|
2007-12-19 Snemanje za projekt Harrison. Opazovali A.Cadez, D.Paradiz, A.Lautar od 19h-4.00h. 2007-12-18 Snemanje za projekt Harrison. Opazovali A.Cadez, B.Dintinjana, D.Paradiz, A.Lautar od 19h-4.00h. 2007-12-13 Snemanje nebesnega pola za projekt. Vreme jasno, suho, obcasno oblacki. Posnamemo daljso serijo slik. Potem pozicioniramo fiber na zvezdo in dolocimo nove transformacijske konstante in absolutni xy fibra. Popravimo program nafiber.py in se popravimo avto.py. Programe premestili na streznik. Ob 1h nizka oblacnost v celoti prekrije nebo. Kamera se ni zarosila zato dusika nismo uporabili. Opazovali A.Cadez, B.Dintinjana, D.Paradiz, M.Emin, A.Lautar, Jože Buh, Rok Podlipec, Jure Japelj od 19h-2.00h. 2007-12-5 Vreme od zacetka jasno, okoli 23h se pojavi megla. Zeleli smo zvezdico spraviti na fiber in smo opazili, da nafiber.py ne dela pravilno. Zvezde na fiber sploh nismo dobili. Opazili smo crno luknjo-verjetno zaradi zarositve CCD-ja, ker se je velikost luknje zmanjsala, ko smo segrevali CCD in ni kazalo, da bi bila odvisna od filtra. Zrcala se niso zarosila. Potrebujemo dusik za prepihavanje CCD-ja. Filtri so popravljeni. Opazovali A.Cadez, M.Emin in A.Lautar od 21.30h-1.00h. 2007-11-28 Vreme odlicno kot ze dolgo ne. Za zacetek sva slikala Mars in Andromedo. Pri tem sva prisilno uporabila V filter, katerega je Bojan rocno "nastimal" v fiksno pozicijo. Pokvarjen je namrec mehanizem avtomatskega premikanja filtrov. Zelela sva primerjati 50 in 100 mikronski "fiber". Najprej sva spravila zvezdo na 50 mikronski fiber s pomocjo programa nafiber.py. Opazila sva, da program deluje zelo dobro, ker sva po stanju na stevcu sklepala, da se nahajamo v neposredni blizini zvezde. Tipicen offset je bil manjsi od 0.2 minute po deklinaciji in rektascenziji. Posnela sva se serijo 50 slik katere bova sestavila v film z namenom preveriti sledenje teleskopa, ker sva opazila, da nam signal zvezde na fibru v roku nekaj minut pade za 10%. Zelela sva uporabiti se 100 mikronsko vlakno, vendar se nama je zdelo, da bi ostali fibri pripetega prevec dol vlekli pa tudi sami bi se prevec upognili. Iskala sva tudi komet Holmes, katerega efemeride se nahajajo na: http://cfa-www.harvard.edu/iau/Ephemerides/Comets/0017P_1.html, vendar ga iz nama neznanega razloga nisva nasla. Uspelo pa nama je slikati M42, in sicer z različnimi ekspozicijami, ker bova poskusila uporabiti tehniko "High Dynamic Range". Vmes sva poslikala teleskop za informativne dneve. Opazovala M.Emin in A.Lautar od 21h-4h. 2007-11-27 Vreme obetavno po dolgem casu, z nekaj oblaki. Filtri se niso inicializirali pravilno in je filter viden na polovici slike. Zaradi tega nismo slikali kometa Holmes. Testirali smo zvezdico na fiber kar je slo v redu. Potem smo pogledali kaksno je vreme in smo videli, da nas je obiskala megla. Pospravili smo in sli domov. Opazovali Dejan Paradiz, Matej Emin in Anja Lautar od 20h-23h. 2007-11-08 Vreme jasno, meglicaso, pod inverzijo. Temperatura 7C, tlak 968 hPa (Station Level), R. vlaga 79%. Seeing bolj slab 2.4", ekstinkcija zelo visoka, (ocenjeno, ker ni meritev). Obcasno oblacki, okoli 21h pa se v celoti pooblaci, pac kotlina. Kakorkoli dvojno placene ure tecejo. Program opazovanja je testiranje softwera in ugotoviti moram zakaj se pri vodenju teleskopa pojavi nihanje predvsem po visinski osi in popravit servo program, da bi ta nihanja izginila. Izvedem vec serij snemanja ene zvezde in spreminjanje in prilagalanje parametrov za servo program. Najprej ocistim (operem) pogonska kolesa in valjcke z white spiritom (metanol) odstrani vse mascobe in prilepljene prasne delca, kot tudi zuzelke, drek in podobno. Potem preizkus obicajnega vodenja na meridianu, na vzhodu in na zahodu. Ugotovi se da je na meridianu vodenje, amplituda odstopanja najvec ±0.5". kar je kar je boljse kot prej. Preizkus na na vzhodu in isto na zahodu, kjer je hitrost po visini recej vecja pokaze malo vecja odstopanja ±1.5" samo v visinski osi. Program razlicica 1.42 (2007/10/29) isti kot zadnjic (v formuli servo samo en integral), nic spremenjen. Potem izvedem eksperiment, da med sledenjem izklucim servo, tako da teleskop tece naprej samo po uri in formulah za sferno trigonometrijo in po vprogramiranih konstantah za prestavna razmerja zobnikov ( brez povratne vezi za servo popravek) tako kot pri amaterskih teleskopih, in dobim naslednji graf, ki pa je jebenti kronski dokaz, da nihanja teleskopa po visini ne povzroca servo sistem ampak nekaj drugega. Ko se izkljuci servo (nekje na sredi grafa), se nihanja z enako periodo in amplitudo in enako fazo nadaljujejo. Po izklopu se pojavi linearni drift zaradi prestavnega razmerja, ki je ocintno slabo doloceno (namrec jaz nikoli nisem videl nacrta teleskopa in tocnih prestavnih stevil) in kar sem sprogramiral sem pac nekako aproksimiral (programer je car). Nevem, sedaj nisem vec preprican, da ni kaksen bug v Jurijevem mikrokontrolerju, ali pa so to nasi super enkoderji. Mehanika skoraj nevem ne more generirat taksnih frekvenc. No potem sem izmeril kaksna je pa perioda za motorje (en obrat) in je 28s za H os in 22s A os v polozaju zadnje meritve. Te periode periodicne napake zobnika se tudi pri nekaterih meritvah tudi vidijo, ampak sploh niso dominantne. Probleme dela ~5s perioda se pravi 8-10 period na en obrat polza. Kaj je to kdo ve? Mogoce je to nihanje stebra?. Perioda tudi ni zelo odvisna od pozicije teleskopa, torej od hitrosti vrtenje mehanike, kar ze bolj kaze, da je to en shit. Kakorkoli zgodba o servotu se s tem zakljucuje, opazovalna sezona tudi, mehanika in elektronoka je kot je in s tem se bomo morali sprijazniti. Mapa s podatki je http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2007/V2007-11-08/ Opazoval Bojan od 19-01h. 2007-11-01  Vreme jasno, temperatura 3C, vlaga 85%, seeing povprecen okoli 1.8" in slabse. Testiranje programa za autoguiding. Program uspesno deluje, posnel daljso serijo posnetkov z ukljucenim popravljanjem. Zvezda po eni uri opazovanja ostane na istem pikslu, mogoce se bolj tocno, bo pa se treba analizirat posnete slike. Popravki v RA smeri v pol ure v celoti okoli 6" v deklinaciji pa vec, ene 20". Program deluje stabilno. Kaksen je koncni rezultat primerjaj graf x koordinate zvezde z vodenjem in brez vodenja za rektascenzijo.Casovni zapis popravkov, integralno: deklinacija rektascenzija skala na y v locnih sekundah, na x pa cas v sekundah od zacetka eksperimenta. Slike posnete z vodenjem so v mapi http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2007/V2007-11-01/auto/ Podatki so v datoteki auto.dat. Za uzitek posnel se komet 17P v barvah. Od 20h-03h opazoval Bojan. 2007-10-17 Popoldne studentski piknik na vrtu observatorija, pecemo kostanje. Potem tudi ogled observatorija. Noc jasna, koprenasti oblaki na horizontu. Opazujemo zvezde z velikim lastnim gibanjem. V drugem delu noci preizkusamo programje za pozicioniranje fibra, uspesno. Opazovali D. Kopac, D. Mlakar, B.Dintinjana, A.Cadez od 20h-01h. 2007-10-15 Opazovanje po planu, noc cudovito jasna, nizka relativna vlaga, temperatura zvecer 8C, zjutraj pa 3C. Najprej kolegi zacnejo vajo 'Zvezde z velikim lastnim gibanjem'. Potem se lotimo problema fokusiranja opticnega vlakna. Uporabimo novo metodo, tako da pred teleskop postavimo ravno zrcalo in potem kamera vidi sama sebe in fiber, ki pa ga osvetljimo z laserjem. Ceprav izgleda enostavno se kar 5 ur trudimo da dovolj kolimiramo zrcalo in najdemo fiber v polju. Naslednjic bi si lahko pomagali s kolimiranjem po nosilcih korektorja, potem se uporabi iskanje v spirali in lahko bi uporabili tudi manjse ravno zrcalo, ker je slika fibra in laserja v skoraj karkoli saturirana. Nekako je slo z I filtrom (laser je zelen) in 0.05s ekspozicijo. Fino gre tudi z navadno baterijsko svetilko. Potem poiscemo optimalno pozicijo centralnega fibra in dosezemo FWHM od 56 um in se da res fino nastimat. To je kar precej dobro za 50 um fiber. Opazovali: D.Kopac, A.Lautar, D.Paradiz, B.Dintinjana in A.Cadez od 20h do 3h. 2007-10-08 Noc jasna, vlaga 90%, temperatura 10C, seeing povprecen okoli 2". Snemamo skupino geostacionarnih satelitov. Najprej satelitov ne najdemo, potem gremo na iste koordinate kot zadnjic in so se vedno tam. Snemamo serijo v izrezu, osvetljitev 2s, se lepo vidi kako postopoma lezejo v senco, pa dogodek po efemeridah kasni vec kot 5 min, ne vemo zakaj, iz sence pridejo tocno po napovedi. Potem posnamemo se Landoltovo kalibracijsko polje za natancno umeritev magnitud. V drugem delu noci spet fokusiramo zvezdo na fiber. Napisali smo tudi program za rocno zajemanje podatkov in avtomatsko premikanje teleskopa v spirali. Pa tudi to ne pomaga kaj dosti, zaenkrat se nismo uspeli dokoncati niti ene sekvence, smo pa ze trikrat poizkusili. Ocitno je nekaj narobe s tem fokuserjem. Pri pregledu smo tudi ugotovili, da na fokuserju manjka mikrometerski vijak ali merilna urica, tako da nastavljene pozicije fokusa zato ni ponovljivo. Opazovali B.Dintinjana, P.Skale, D.Paradiz, A.Lautar, S.Pulko od 20h do 02h. 2007-10-01  Nenavadna slika iz vesolja, ki smo jo posneli med testiranjem teleskopa.Noc jasna, obcasno koprenasti oblaki, vlaga 92%, temperatura 10C, seeing povprecen okoli 2". Preizkusamo fotonsko stetje, pozicioniranje na fiber in popravljamo teleskopski software. Zadnja razlicica servota je 1.41. Napisemo se nekaj utiliti programja za pozicioniranje 2007-09-20 Noc jasna, precej suha, temperatura zvecer 12C, seeing ~2.0" snemamo geostacionarne satelite in prehod satelita v mrk. Satelit IMARSAT3F1 komaj se ujamemo je pa precej sibak, lepo se vidi na 60s osvetlitvi na 10s pa je komaj zaznaven. Potem snemamo skupino ASTRA2 ki so precej svetlejsi, gre 2s osvetljitev, slike si sledijo v 4s. Posnamemo celo serijo slik ko izgine v senco in potem se ko se pojavi. Fantasticno, trenutek prehoda traja kaksne pol minute. Potem preizkusamo centriranje zvezde na fiber, uspe ze v prvem poizkusu, procedura je kar taprava, bo pa treba se avtomatizirat in napisat programcek za centriranje. Opazovali A.Cadez,B.Dintinjana,D.Paradiz,P.Skale od 20h do 02h. 2007-09-19 Opazujemo kopice in merimo HR diagram za M11, M52 in M38. Potem snemamo razne zvezde za meritev lastnih gibanj. Preizkusimo nadgradnjo programa z vgrajeno korekcijo refrakcije, 60s posnetek pokaze precejsnje izboljsanje tako ostrine kot tudi sledenje, glej primerjalno sliko izkljuceno korekcijo in z vkljuceno. Problem po diagonali potegnjenih zvezdic je torej resen. Potem posnamemo se serijo 150 slikic za podrobnejso analizo. Opazovanj se udelezijo tri skupine, skupaj 6 studentov. Podatki so v mapi. Opazovanja vodi Bojan od 20h-03h. 2007-09-13 Najprej zvecer pocasi sestavljamo spektroskop visoke resolucije. Kup stvari je treba se narediti, izmeriti, testirati, kupiti, ampak do sedaj se nismo mic zares falili. Potem opazujo studenti za vajo HR-diagram. Zal se ravno takrat pooblaci. Cakamo do 22h, in potem prekinemo z opazovanji, zapremo kupolo in kamero ohlajeno na -20C, ogrejemo nazaj na 15 in izkljucimo. Opazovanja vodil Bojan od 18-23h. 2007-09-12  Snemanje pola za meritev aberacije svetlobe. Sprva zelo motijo oblaki, po polnoci pa se zjasni in posnamemo daljso serijo slik. Snemamo na koordinatah azimut 0:8:0 in visina 46:02.37. Pol je na sliki. Slike pa so zelo dobre. Kamero ohladimo na -24.0C, temperatura je kar stalana. Cas osvetlitve 180s. Seeing je povprecno dober okoli 2.5". Posnamemo tudi darke in zerote. Mapa s podatki je tu. Opazovanja od 22h-02h, vodil Bojan. 2007-09-10 Snemanje pola za meritev aberacije svetlobe. Se pooblaci, tako ne uspemo dokoncati meritev. Program za servo je preprogramiran in je v azimutu sedaj prepovedano, podrocje samo 6', prej 3 stopinje. Teleskop lahko pripeljemo 9' do pola, vidno polje pa je 20', torej bi moral biti nebesni pol v znotraj. Kupola pa se ustavi na koncnih stikalih ampak ne moti. Kamera se ohladi na -20C. Opazovanje od 20h-22h vodil Bojan. 2007-08-27 Uspešno centriranje zvezde Altair na fiber. Preverit je potrebno se decimalke pri sekundah (predvsem pri raktacensija).Podatki se nahajajo tu. Opazovala Andrej Čadeć in Dejan Paradiž. 2007-08-25 Grobo centriranje opticnega vlakna, s slikanjem lune. Podatki so tu. Opazovala Andrej Čadež in Dejan Paradiž. 2007-08-01 Vreme je jasno, seeing je nekoliko slabši (povprečni FWHM je 7.2). Je pa dokaj mrzlo tako, da mi je uspelo ohladiti CCD do -20C. Opazoval sem okolico zvezde s planetom TrES-3 skozi filtre BVRI. Sprva sem posnel serije po 5 slik za en filter s 60s expozicijo. Nato pa serijo slik s 40s expozicijo pri kateri sm vsakič zamenjal filter. Posnete so tudi kalibracijske slike dark, bias in flat(za vsak filter). Opazoval je Dejan Paradiž. 2007-07-27 Tudi tokrat je vreme jasno, seeing je slabši od včerajšnjega (povprečnega). Tako kot včeraj imamo tudi danes probleme z V filtrom, in bujno vegetacijo , ki pokriva del opazovalnega polja. Pojavljati so se začeli tudi problemi s sledenjem kupole. Že spet smo opazovali M13 in Uran in njegove lune. Opazovali smo: Nika Košir, Marko Korpar, Janez Kos, Dejan Paradiž 2007-07-26 Vreme nam je naklonjeno, opazovali smo kroglasto kopico M13 in Uran in njegove lune. Seeing je povprečen. CCD kamera se nam je med snemanjem večkrat izklopila, pravega vzroka za to nismo našli. Čip smo hladili na -16 stopinj, posnetki v V filtru so bili slabi zato smo nekaj posnetkov raje naredili v R filtru. Opazovali smo: Nika Košir, Marko Korpar, Dejan Paradiž 2007-07-25  Vreme je jasno, opazovali smo Uran in njegove lune. Med prvim in drugim opazovanjem smo posneli planetarno meglico M27. Čip smo hladili na -18 stopinj c. Uran je bil sprva skrit za drevesom, ko je vzšel, smo posneli prvo sekvenco slik, ob 2:45 pa še drugo sekvenco. Lune so danes lepše vidne kot na prejšnjem opazovanju. Seeing je omogočal slike zvezd s FWHM 5 pikslov pri 200 sekundah ekspozicije. Opazovali: Nika Košir, Marko Korpar, Janez Kos, Bojan Dintinjana in na začetku tudi prof. Andrej Čadež. Mapa z današnjimi slikami je tu. 2007-07-23  Vreme jasno, zelo vroce, zunanja temp okoli 26C ob zacetku opazovanja zato CCD hladimo samo do -14C. Atmosferska ekstinkcija precej nizka, seeing je bolj slab, okoli 2.1". Spet pika mocan JZ veter v visinah. Opazovalna naloga je masa Urana in sateliti. Ker pa Uran vzide sele kasneje najprej slikamo kopico M13 in komet 2006VZ13. Opazovali Nika Košir, Janez Kos, Marko Korpar in Bojan od 23h-02h30m. 2007-07-19 Vreme jasno, zelo vroce, zunanja temp okoli 27C ob zacetku opazovanja zato CCD hladimo samo do -14C. Atmosferska ekstinkcija precej nizka, seeing je povprecnmo dober, 1.5". Opazovalna naloga je astrometrija asteroidov. Posneli dva in serijo 45 slik za fotometrijo, osvetlitve 120s. Posneli tudi kalibracijske slike za dark, zero in flat. Mapa s podatki je tu.Opazovali Mihael Gojkosek, Bostjan Berkopec, Martin Vavpotic. Opazovanje vodil Bojan od 22h-02h. 2007-07-16  Vreme jasno, vroce, zunanja temp okoli 24C ob zacetku opazovanja zato CCD hladimo samo do -15C. Atmosferska ekstinkcija precej nizka, seeing pa bolj slab, med 2" in 3". Piha mocan JZ veter. Snemamo M57 v barvah in visoki locljivosti. Potem posnamemo se jato galaksij v Her. Posneli se kalibracijske slike 1x1 in teme pri -15. Teleskop deluje brez problemov. Mapa s podatki je tu. Sestavljena slika M57.JPG. Opazovala A.Cadez in B.Dintinjana. 2007-06-11 Vreme oblačno, tako da opazovanje kopice M13 ni možno. Posnameva kalibracijske slike: 2007-05-21  Galaksija z aktivnim galakticnim jedrom, M87 clanica jate Virgo. Ta slika se ni obdelana, ker se se snema. Noc jasna, suha, seeing dober ~1.2" dosezemo pri fokusiranju, ampak precej visoka atmosferska ekstinkcija in precej toplo, zato CCD ohlajamo samo na -16. Snemamo galaksije v jati Virgo, ker bi radi dolocili porazdelitev glavnih osi. Osvetlitve 3min, filter prozoren. Teleskop in kupola deluje brez problemov. Znova posnamemo darke za -16 in flate za prozorni filter. Mapa s slikami je tu. Opazovanje vodita Bojan in Dejan od 21h-02h 2007-05-14 Noc jasna in suha, nekaj oblakov, seeing povprecen. Izvedli meritve za vajo Medzvezdna ekstinkcija zvezd. V BVRI snemali kopice na razlicni galakticni sirini. Takoj zvecer se ujamemo M67, potem pa po polnoci ze vzide M39, ki je na galakticnem ekvatorju. Medtem, da teleskop nebi stal, naredimo se posnetke za vajo Lastna gibanja zvezd, meritve po katalogu Pul-3. Mapa s podatki je http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2007/V2007-05-14/ Preizkusili tudi nekaj obdelave, bo kar tezko dobiti ustrezne posnetke v razlicnih epohah. Izracun za zvezdo 1050083. Na koncu posnamemo se kalibracijske slike, zerote, darke in flate. Opazovanje od 20h-02, vodila Bojan in Dejan. 2007-05-08  Opazovali geostacionarne satelite, cela skupina ASTRA, zelo tesko nasli. Snemali v staticnem nacinu, to je teleskop miruje, sateliti tudi, zvezde risejo crte. Vreme jasno in suho, potem po 1h pa se pooblaci in zakljucimo opazovanje ob 1:30. Opazovanje vodil Matej Andrejasic. Mapa s podatki je tu. 2007-04-25  Opazovanje za projekt iz astronomije, Spremenljive zvezde v M53 Sprva precej oblacno, potem pa se zjasni. Seeng povprecen, dobivamo okoli 2" pri najboljsih slikah. Snememo serijo slik v V, prvih 50 slik posnamemo z osvetlitvijo 60s, kar se pokaze obcutno premalo, potem podaljsamo osvetljitev na 180s. Posnamemo 140 slik, niso pa vse dobre, ene so tudi malo premaknjene, sicer teleskop in kupola deluje brez problema. Primerjamo nase slike in znane spremenljivke tipa RR Lyr iz clanka, najsvetlejse so okoli 16.5m. Glej tudi zbirni katalog in opombe. Opazovanje vodil Bojan od 20h do 03h, ja to je pa res dolga vaja. Tu so rezultati obdelave. 2007-04-19 Opazovanje za praktikum 4 in za projekt iz Astronomije, dve skupini. Noc jasna in precej suha, nekaj cirusov, seeing sprva 4" potem gre pod 3". Posnamemo serijo slik kopice in kar obdelamo. Teleskop, filtri, kupola vse deluje vredu. Rezultati zelo dobri, najboljsi HR diagram letos. Mapa s podatki, je tu. Potem dam da poslikajo se nekaj galaksij, teleskop postavijo v zenit, ampak se, visinski prenosni mehanizem zablokira, tako da teleskopa ni vec mogoce premakniti in moram zakljuciti opazovanja. Zdaj grem gor pogledat kaj se je zgodilo. 2007-04-16 Astronomska opazovanja, zvezde z velikim lastnim gibanjem. Izvaja skupina Drejc Kopac & Domen Mlakar. Sprva na nebu nekaj cirusov, potem se zjasni. Seening sprva okoli 4", manj ne gre, potem pa se izboljsa na 2.4". Posnamemo serijo posnetkov z filtri BVI. Spet tezave z premikanjem filtrov, tokrat ugotovimo način kako se da znova zagnati filtre, tako da za lahko opravimo opazovanja. Opazovanja vodila Bojan in Dejan. 2007-04-10 Opazovanje za projekt iz Astronomije, HR diagram. Slikamo kopico M67, vreme jasno, sprva precej vetriovno in seeing okoli 3", potem se pa se izboljsa. Teleskop deluje brez problemov, med snemanjem druge serije pa pride do okvare filterskega kolesa, namrec nikakor ne moremo vec premakniti fitrov. Vseeno dokoncamo snemanje, tako da rocno prestavimo filter. Potem posmamemo se kalibracije in obdelamo slike. Opazovanje vodila Bojan in Matej od 20h-01h. 2007-04-05  Vreme jasno, zrak suh, ekstinkcija atmosfere zelo majhna, seeing pod 2", takorekoc idealni pogoji, kot jih je malo v Ljubljani. Naredimo vajo za praktikum 4, potem ostane se nekaj casa in posnamemo Saturna in satelite za cisti uzitek. Na koncu Bojan izvede se eksperiment snemanja kopice in medtem zleze na teleskop. Iz slike se vidi da se teleskop nagne za ~10" ( na 17 pikslov ) pretezno v smeri zenit. Na koncu posnamemo se kalibracijske slike to je teme, zerote in flate za vse filtre. Teleskop kot za stavo dela perfektno, pozicionira vredu, vsi objekti tocno v sredini polja, zadnjic je pac nekdo kliknil in ugasnil izracun precesije pa smo lovili objekte na robu polja. Samo kabel od lopute nam enkrat pade dol, in pa Okna enkrat zmrznejo. Opazovanje od 20h-01h. 2007-03-29  Vreme sprva megleno, potem se malo izboljsa da lahko naredimo vajo za praktikum 4, snemamo serijo slik M67 z BVR filtrom. Posmamemo se darke, zerote in flete. Slike takoj obdelamo. Luna precej svetla, zato vrednost neba celo do 10000 enot, sigma ~300 enot. FWHM slik okoli 2". Teleskop in kupola deluje brez problema. Mapa s podatki http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2007/V2007-03-29/ Opazovanja vodil Bojan od 20h-00h. 2007-02-19  Servisiranje teleskopa, popravljanje softwera in preizkus pointinga. Vreme jasno, -3stC, zrak precej suh, v kotlini nizka megla. Fokusiranje poteka brez problema, dosezemo fwhm 3" potem ko je kupola ze skoraj dve uri odprta, kasneje se seeing se precej izboljsa. Posneli kopico M67 za kalibracijo barvnih filtrov. Zvezde lepo okrogle v vseh filtrih razen U. Pri menjavi filtrov se fokus ne spremenja. Posnetki 1-3min. Potem posnamemo se 10min posnetek galaksije m66 in tudi tu zvezde popolnoma nic premaknjene, torej je sledenje perfektno. FWHM zvezd je 4 piksle, to je 2.4". Niti na eni sliki ni opaziti elipticnih zvezd oziroma da bi teleskop lezel iz pozicije kot se je dogajalo zadnji dve noci. Potem preverimo se kaj je s pointingom, Bojan najde se en bug v softweru za teleskop, popravi in pointing ze mocno izboljsa. Opazovala Bojan in Herman od 19h-01h. Obdelani podatki so v mapi http://www.ago.uni-lj.si/podatki/2007/V2007-02-19/obdelano Navodila za obdelavo glej stran Navodila.Obdelava Primer RGB barvne slike kopice http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2007/V2007-02-19/obdelano/M67color.jpg 2007-02-13 Uvajanje demonstratorjev v opazovalne naloge na observatoriju, vreme jasno, 6st C, teleskop deluje brez problema. Temperaturo kamere nastavimo na -30, ki jo komaj doseze, a se pa naredijo ledeni kristali na ccd oknu, zato prestavimo na -20 in kristali izparijo. Pri premikanju kupole opazimo da enkrat pade napajalni kabel dol iz vodila, ga damo rocno nazaj gor, potem je ok. Bojan drzal besedo in castil pice za vse, medtem posneli objekte M33, M1, M67, v vseh barvah. Posneli tudi kalibracijske posnetke: bias, dark in flate v B V R I na zaslonu v kupoli. Casi osvetlitve z zasenceno lucko od 3s za I 60s za B. Opazovali Bojan, Gregor, Matej, Dejan, Matic, Simon od 19:00h-0:15h bd 2007-02-02  Preizkus teleskopa, preizkus kamere Alta U16, vreme jasno -2st, sicer šcip, na začetku težave z zagonom snemalneka računalnika, a smo locirali problem, na ohišju in kablu za monitor se pojavi napetost, mene zruka kot živino, Hermana menda še bolj, video kartica je skurjena, potem prestavimo računalnik na drugo vtičnico 220 in zamenjamo videokartico. To so tipično problemi z ozemljitvami in slabo elektricno instalacijo. Potem vse deluje. Fokuser deluje zanesljivo, brez napak. Fokus najdemo na 8,6 mm razpon fokuserja je od 0-15mm cca. FWHM zvezde je okoli 2", na trenutke celo 1,5" kar je precej vredu. Pozicioniranje teleskopa brez problma, tpoint korekcija deluje. Filtersko kolo se v prvem poizkusu ne inicializira, ko pa gremo gledat na teleskop, začne delovat brezhibno. Filtra V in R sta sicer zamenjana, a se lahko popravi v softweru. Kupola sledi teleskopu, vendar je servo pretrd in zato niha okoli izbrane lege. Da nebi prišlo do še kakšne okvare iz varnosti izključimo sledenje kupole. Posnamemo serijo slik kopice M 38 v BVR barvi, najdaljša osvetljitev 300s, teleskop vodi ok. Derotator tudi lepo deluje. Zapiranje kupole brez problema. Opazovala Herman in Bojan od 21h-01h. bd Naknadno pri kontroli posnetkov smo ugotovili se ugotovili da je bil zamenjan tudi filter B in I, softwer je sedaj ze popravljen, nasli smo tudi bug pri prvi inicializaciji kolesa, popravljeno. Naknadno posneli se flate na kupoli, dokoncno obdelane slike so v mapi. Zanimivi posnetki v jpeg formatu: M38I2dmf.fts.jpg M38R2dmf.fts.jpg M38V1dmf.fts.jpg IMAGE EXPTIME MEAN STDDEV
M38 I1dmf.fts 120.0 2747. 72.27
M38 I2dmf.fts 300.0 7026. 148.4
M38 R1dmf.fts 30.0 1561. 50.19
M38 R2dmf.fts 60.0 3154. 80.11
M38 V1dmf.fts 120.0 4183. 96.99
M38 V2dmf.fts 60.0 2134. 59.9
Zlozene slike v RGB barvno sliko, barvno premaknjeno RGB->IRG: |
| © Copyright 2004-2022 B.Dintinjana |
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana, Slovenija |
