Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fizilo Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega

2010-12-21

Dan odprtih vrat - zimski solsticij. Že dopoldne pride več skupin, iz Pivke pride 30 učencev z učitelji, in še kakšnih deset obiskovalcev. Pridejo tudi dve TV ekipe, Svet-a in Pop tv in posnamejo več intervjujev.

Zvečer vreme oblačno, rahlo rosi, temperatura 5st. Opazovanje s teleskopi ni možno. Pripravimo pet demo točk, na stopnicah obiskovalce sprejme in v imenu inštitucije pozdravi Tomaž, in pove nekaj o zgodovini observatorija in naši fakulteti. Druga postaja je v kupoli, Bojan pokaže teleskop Vega in razlaga kako teleskop zbira svetlobo iz vesolja, potem tretja postaja je v kontrolni sobi, Matej pokaže nekaj posnetih slik in demonstrira kako se analizirajo digitalne slike. Iz kontrolne sobe umaknemo vse stole in printer, monitor pa postavimo na polico, da ga vsi vidijo. Naslednja postaja, knjižnica, Gal pokaže šolski teleskop Celestron, ki ga postavimo pri oknu, mizo pa umaknemo in demonstrira vidnost nebesnih objektov nocoj s programom Stellarium na velikem zaslonu. Zadnja postaja, Urtzi v čitalnici razlaga fizikalno ozadje kaj vidijo na astronomskih slikah. Vse predstavitve so kratke, po 10 minut, tako da cel obhod ene skupine 50 min. Obiskovalce od začetka do konca ogleda vodijo vodiči. Skupine naredimo majhne, največ po 10 obiskovalcev, da ni pretirana gužva v kontrolni sobi in knjižnici. V večernem terminu tako vodimo na ogled 7-9 skupin od 18h-21h.

Po mnenju nekaterih vprašanih obiskovalcev je bila predstavitev izjemno lepo pripravlja, tudi zelo učinkovito vodena. Od pripomb so izpostavili samo to, da so nekateri težko našli observatorij, ker na cesti ni kažipota za AGO, edina tabla Pot na Golovec pa je postavljena na napačni strani in je vidna šele ko zaviješ gor. Po drugi strani so pa pohvalili zemljevid na naši spletni strani. Pri izvedbi so sodelovali: Tomaž, Gal, Urtzi, Uroš, Andraja, Dunja, Anja, Matej, Vid, Jure in Bojan.

2010-09-23

Dan odprtih vrat - jesensko enakonočje. Že dopoldne pridejo novinarji, Uroš da izjavo za Dnevnik in ga tudi posnamejo za na Youtube, potem se kaksnih deset naključnih obiskovalcev.

Zvečer vreme jsano, 15°, brezveterje, seeing dober. Pripravimo kar sedem demo točk za ogled, kupola in teleskop Vega, dvorišče spredaj teleskp CPC800, dvorišče spredaj teleskop CPC1100, vrt za observatorijem SkyWatcher10, vrt pri pasažnem Zeiss Binokel 40x80, predavanje in projekcija na osrednjo fasado observatorija in predavenje v knjižnici. Število obiskovalcev preseglo vsa pričakovanja, toliko jih se nikoli ni bilo. Ocenjujemo, da okoli 300 ali pa morda se več. Pridejo tudi celi razredi osnovnošolcev z profesorji, ki imajo astronomijo. Obiskovalce postavimo v skupine do 30 in jih vodimo od točke do točke. Skupin smo imeli deset ali enajst, po ene tri na uro. Ozko grlo je seveda notranjost observatorija, dobro smo naredili, da smo imeli osrednje predavanje na dvorišcu. Tudi število teleskopov je zelo pomembno. Pri izvedbi smo sodelovali T. Zwitter, A.Gomboc, U. Kostić, B.Dintinjana, H.Mikuž, D.Kopač in G.Matičič, U.Jauregi. Od študentov pa sta pomagala A.Lautar in M.Emin. Izvedba od 18:30 do 00:30.

2010-09-22

Nebo jasno, brez oblacka. Temperatura 12, vlaga 85%. Brez vetra, seeing povprecen okoli 2". Izvajamo spektroskopska snemanja.

Najprej iscemo novo pozicijo fibra v novi integralni glavi. Po ustnem izrocilu je +1.50 mm levo kot prej. Skeniramo v spirali podocje okoli in nic, ne najdemo, ni niti sledu o kaksni zvezdi. Potem ze skoraj obupamo, gremo gledat ce je teleskop odkrit - je, ce je kupola odprta - je, a je fiber stevilka 5 - je, gre svetloba skozi fiber - gre, a se vidi zvezda na uc -ja se ampak je bolj pri robu konektorja, gremo merit pozicijo, cudno, se ne ujema. Premik fibra je torej vec kot dogovorjeno +1.50, ugibamo mogoce pa je +2.50 in bingo, zvezda je not. To je pa tako, ce nimas vredu nacrta ali pa ga sploh nimas, potem se ne ve tocno kaksne so mere, kar naprej merimo s klunastim merilom, elementi se delajo enkrat, dvakrat, trikrat, potem se se stirikrat popravljajo in se ni vredu, jezimo se en na drugega in kar naprej zgubljamo cas po nepotrebnem, projekti se potem vlecejo leta.

Naslednji korak, izmerimo sirino zvezde na fibru, to je fokus teleskopa, dobimo 4" to je super dobro, bomba, tudi en sam lep vrh, sinoci za fotometricni fiber 12". Nastavitev mikrometra fokusa je 10.50mm.

Potem preizkusimo se integralni program (robotski) za snemanje spektra, naredimo se manjse popravke z povratno zanko v autoguidin modu, posnamemo Th lucko za kalibracijo in nato zvezde betaAql (3.71), HIP106140? (4.54) in HIP106062? (5.95). Osvetlitve serije po 300s in 600s. Zadnja je ~6m podaljsmo cas za hitre posnetke v spirali iz 3s na 6s, gre vredu. Najde, centrira in sledi brez problema. Snemamo po 600s, autoguding dela super, amplituda korekcij je RMS +-0.3". V spektru dobimo flux 70e-/A/s in sirina sledi je fwhm je 3.2 in to je ok, spektroskop je dobro fokusiran. To pomeni da je meja spektoskopa nekje 12m, potem bi dobili 14Ke- v 10 min na piksel, ki meri 0.35A. Ista zvezda da z CCD kamero in V filtrom v 1s caa 1M fotonov in pas V je sirok ene 1000A, torej dobimo iz spektroskopa 7% svetlobe. Na koncu posnamemo se enkrat lucko. Opazovala M.Emin in B.Dintinjana od 19h do 3h.

2010-09-21

Nebo jasno, brez oblačka. Temperatura 13, vlaga 80%. Brez vetra, seeing povprečen okoli 2". Izvajamo integralno testiranje fotometrični sistem in spektroskop.

Zvečer že ob 18h prideta Pal in Borut, fotografa iz NGM posnet nekaj fotografij. Prineseta pet kovčkov opreme in to ima vsak ene četrt kubika. Kakšno uro pripravljamo kader posnetka, kupola, loputa, teleskop, panoji, nebo, se trudimo dokler ne najdemo pravega kadra, to kar še nikoli ni bilo posneto. Tudi jaz se ne spomnim, da bi bilo kaj podobno objavljeno kjerkoli ali v Sky & Telescope ali da bi kje videl. Mogoče malo podobno Hermanovi sliki s fisheye, ki je na stopnišču, le da sta naredila še korak naprej, pod kotom in offaxis, potem potegne deformacija kratkogoriščne optike kupolo v spiralno strukturo, skratka originalno. Potem štimata reflektorje še kaksno uro, skoraj se že stemni, nebo je že deepblue, ko končno naredita škljoc. Ekspozicija 1s, objektiv 16mm.

Potem na teleskop montiramo integralno fotometrično in spektrosjkopsko glavo. Preizkušamo pointing, takoj najdemo nov offset fibra, potem začnemo s fokusiranjem in merimo fwhm zvezde. Delamo z zvezdo beta Aql in lammbda Peg. Fokusiramo s premikanjem mikrometra. Izkaže se, da se fwhm skoraj nič ne spreminja cca 2mm potem pa se slika hipoma pokvari. Najboljša širina fwhm je 10", kar kaze na to da je morda fotometrična focal reducer lečka postavljena predaleč od fibra in je faktor pomanjšave precej več kot 3, morda 5 in to da F/D precej pod ~2.6 kar pa je že prevecč za naš fiber ki ima numerično odprtino 0.22. To bi potem lahko tudi razložilo zakaj dobimo premajhno število fotonov na števcu. Če zvezdo posnamem z CCD kamero dobimo več kot 10M fotonov, na števcu pa samo 100K v istem času. Kvantni izkoristek detektorjev pa je pribljižno enak in slablejenje v fibru je zanemarljivo majhno. Sistematicnbo se poleg zvezde pojavlja še več vrhov, kar pa sklepamo da so odboji na gladki rostfrai površini v notranjosti in na vstopu v fiber. En kompleten sken 16x16 točk z zajemanjem po 2Hz dobimo v 9 minutah. Podatke prenasali v matematico in analizirali. Opazovali A.Čadez, D. Paradiž, M. Emin in B.Dintinjana od 18h do 2h.

2010-09-15

Zvečer delno jasno. Temperatura 17, vlaga 60%. Potem se postopoma pooblači. Izvajamo testiranje softwerja za fotometer. Pripravimo novo verzijo programa stevec2.cpp, ta je za zajem podatkov iz Caen enote. Zdaj program deluje kot server, v streaming modu, to je da stalno bere caena in prek socketa sporoča stanje števca. Kot klienta uporabimo program tx, to je isti kot za teleskop in kamero, kar nam se poenostavi programje na višjem nivoju. Popravimo tudi nekaj bugov pri dekodiranju podatkov, tako da sedaj števec deluje popolnoma eksaktno, prej je izgubljal ali večkrat štel pulse. Zgornja meja štetja gre pa do 1,6 MHz. Nadalje bomo morali še doprogramirati notranji frekvenčni generator kot triger, zdaj lahko uporabimo zunanji, ali gps za 1s pulze, zajemanje je potem samo na sekundo ali pa stari HP generator z nastavljivo frekvenco. Popravimo tudi višjenivojske module. Opazovala B.Dintinjana in D.Paradiž od 20h do 24h.

2010-09-14

Vreme jasno. Temperatura 16, vlaga 85%. Seeing bolj slab 2,4". Na začetku noči nekaj koprenastih oblakov in cirusov, proti koncu pa moti niska oblačnost, ki se vleče od SZ. V prvem delu noči izvedemo vajo 'Opazovanje postaje ISS'. Pripravimo vodilno datoteko za teleskop s tabeliranomi koordinatami, vstavimo objektivno masko, filter nastavimo na B, pripravimo skripto za snemanje posnamiISS.py, čas osvetlitve damo na 0.1s. Preverimo se izračun refrakcije in tponta za teleskop. Popravimo offset teleskopa v porogramu zaradi excentričnosti kamere. Polje derotatorja mora biti na 180. Naložimo sveže orbitalne elemente za postajo , tako imenovano TLE datoteko. Start je deset minut po zahodu Sonca, je se zelo svetlo in komaj lahko slikamo, v filtru V je nebo saturiralo cel čip, zato izberemo B, ki je temnejsi. Prileti satelit in teleskop starta ob pravem času. Posnamemo v seriji 50 slik, čas preleta je 320s, eno sliko zajema 10s. Postaja je na cca 10 slikah, fantastična resolucija, vidimo panele in module, kot v filmu. Opazimo kako zumira in rotira zaradi projekcije. Prehod smo opazovali tudi vizualno, ampak nihče ni videl postaje. Nebo je bilo presvetlo. To je tudi zadnji vidni prehod ISS v sezoni in stem tudi zaključujemo to vajo. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 18h do 20h.

V drugem delu noči testiramo in dopolnjujemo fotometrični software, korigiramo se pozicijo za tistih 7", zdaj so konstante točne na +-1" toliko tudi pointing. Opazujemo beta Aql, triger za števec je na 5Hz, objektivna maska na teleskopu, dobimo do 4000 countov. Preverimo se ponovljivost je super vredu. Ocenimo se FWHM fibra, izgleda pa veliko caa 12" potem začnemo z fokusiranjem in končamo ker se pooblači. Opazovala D.Paradiž in B.Dintinjana od 20h do 23h.

Potem izvedemo se vajo 'Postavitev teleskopa in opazovanje Jupitra' s teleskopom SkzWatcher. Začnemo že ob 19h. Sestavimo teleskop, pazimo da je teleskop balansiran v o beh oseh, potem nastavimo na pol, zvezdo Severnico peljemo v krogec pomoznega daljnogleda. Uravnavanje in nastavitev avomatike pa nam naredi kar velike težave. Samo potrdimo, da kdor ne prebere natančno navodil ne zmore zagnati teleskopa. Težave ker ne poznamo zvezd po imenih. Opazovanje tudi motijo cirusi, in tu pa tam kakšna zvezda izgine. Potem montiramo NextImage kamerco in posnamemo dve avi sekvenci. Slike kar dobre, fascinirajo realistične barve, južnega pasu na Jupitru še vedno ni. Jupiter zaradi slabe nastavitve na pol počasi uhaja iz polja. Podatke presneli na server. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 19h do 24h.

2010-09-10

Vreme jasno. Temperatura 16, vlaga 80%. Seeing bolj slab 2,4". Na začetku noči nekaj cirusov. V prvem delu noči izvedemo vajo 'Opazovanje postaje ISS'. Pripravimo vodilno datoteko za teleskop s tabeliranimi koordinatami, potem teleskop fokusiramo na zvezdo 2m, fwhm je 4 piksle, to je 2.4", vstavimo objektivno masko, filter nastavimo na B, pripravimo skripto za snemanje, čas osvetlitve damo na 0.1s. Prileti satelit in teleskop starta ob pravem casu. Posnamemo 30 slik, čas preleta je 240s, eno sliko zajema 10s. Postaje pa ni na nobeni sliki. Sedaj ne vemo kaj je narobe, bomo analizirali koordinate satelita in teleskopa, ki so vpisane v glavo posamezne slike in narisali grfe. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 19h do 21h.

V drugem delu noči snamemo spektroskopsko in montiramo fotometrično glavo za fiber, na teleskop montiramo fotonski ojačevalnik in napeljemo kabel do števca Caen v kontrolni sobi. Fotometrični fiber je v x osi 11.3mm od centra, spektroskopski pa 1.5mm, v y osi pa isto kot prej. Pripravimo software za zajemanje, popravljamo program števec, zdaj deluje bolje, za večje hitrosti zajemanja je treba nastaviti zunanji triger, napeljemo od HPja. Potem pripravimo se programje za pointing fibra, to je nafiber-foto.py, koordinate fibra so glede na center 401" E, preizkusimo, potem priredimo še spirala-foto-array.py ki poskenira okolico. Zvezdo najdemo cca 7" po ra ven. Merimo zvezdo alfaAql, mag 0.8, je presvetla zvezda, signal za triger je 20Hz, vrednost pa dobimo >50000. Podatke tudi izvozimo v matematico. Nato poizkusamo še z zvezdo lambdaPeg, se pa pri nastavljanju pozicije pooblači. Opazovali A.Čadež, D.Paradiž in B.Dintinjana od 21h do 02h.

2010-09-01

Vreme jasno. Temperatura 12, vlaga 60%. Seeing bolj slab 2,5". Atmosferska ekstinkcija zelo nizka. Prosojnost ozračja dobra, čisto, ni sipane svetlobe. V prvem delu noči izvedemo vajo 'Mejna magnituda v Ljubljani'. Posnamemo zvezdno polje pri majhni zenitni razdalji z filtri BVR. Osvetlitve po 3x3min za vsak filter. Potem posnamemo polje okoli izbruha GRB 100901A (Immler et al., GCN 11159) v R, to je 6,83h po izbruhu, osvetljitev 10x3min. Polje je na višini caa 30st nad SV obzorjem. Potem posnamemo se kalibracijsko (Landolt 1992, AJ, 104, 340) sekvenco SA113 to je na ekvatorju na višini cca 45st v BVR osvetlitve 60s. Posnamemo se dark posnetke za 3min in 1 min.

V drugem delu noči servisranje teleskopa, najprej spet zategnitev sklopke, ker je glih popustila, potem snemanje sekvence za ponovno določitev tpoint konstant teleskopa. Spet težave s teleskopom uspemo posneti samo 12 slik v robotskem načinu, ker potem spet zašteka. Debugiramo podatke ki letijo v kontroler in nazaj in lociramo problem v derotatorju, ki očitno izgubi koordinate (koračni se ustavi?) in se potem zabije v končno stikalo kar pa blokira kontroler in teleskop obstane. Opazovanja vodila P.Opara in B.Dintinjana od 20h do 2h.

2010-08-26

Vaja geostacionarni sateliti pri predmetu Astronomska opazovanja. Začetek opazovanja ob 22:10. Vreme je bilo jasno, temperatura kamere ob prihodu 24 stopinj Celzija. Na poti sem se vozil skozi velike oblake megle zato sem se rahlo bal da se bo megla kaj dvignila. Nasrečo so bili pogoji skozi opazovanje vredu. Slikali smo brez sledenja, kar je bilo zelo zanimivo delati. Že na prvem posnetku smo videli več satelititov v smeri proti televizijskemu satelitu Hot Bird(Az 189.0, H 37.0). Začeli smo z 10 sekundnimi posnetki in razmazane zvezde na posnetkih so bile dolge približno petino stranice čipa. Probali smo snemati tudi v različnih filtrih a na koncu smo uporabne podatke snemali v V filtru. Po končani vaji smo teleskop obrnili še proti M13 in M31. M13 smo posneli v B, V, R. Pri M31 je teleskop začel delati probleme z obračanjem. V načinu sledenja ni hotel obrniti deklinacije na 3:0:0, njegova deklinacija pa je takrat bila -2:0:0. V načinu brez sledenja je teleskop še vedno delal ok. Opazovanje zaključili ob 2:00. Opazovanje vodil Peter Opara.

2010-08-11

Vaja rotacija Jupitra, ki so jo opravljali študentje 1. letnika pri predmetu astronomska opazovanja. Začetek ob 1:30. Ob prihodu je bilo na obzorju videti nekaj oblakov, sicer so bile razmere v redu. Opazovali smo z Newtonovim teleskopom Celestron Skywatcher. Probali smo 3 in 2 star alligment, vendar zaradi slabo postavljene polarne osi sledenje ni delovalo kot bi moralo. Severnica je bila zaradi svetlobnega onesnaženja zelo šibka, velikega voza ki je bil malo nižje a še vedno kakih 15 stopinj nad obzorjem pa se sploh ni videlo. Sicer se pozna razlika med poravnavo z eno ali tremi zvezdami. Kljub slabo poravnani polarni osi je teleskop ob prepoznavi Vege in Deneba, Jupiter, ki je bil na drugem koncu neba, že v prvo zadel na rob vidnega polja okularja 20mm. Nato smo parkrat posneli Jupiter z web kamero in se malo še igrali z nastavitvami svetlosti, ekspozicije, gaina... Default kamera ima predolgo ekspozicijo in so zato objekti presvetljeni. Končali smo s tremi posnetki v upanju, da nadaljujemo naslednjo noč. Končali smo ob 4:30. Opazovanje vodil Peter Opara.

2010-08-10

Testiranje novega teleskopa Celestron CPC-1100. Za testiranje sem teleskop odpeljal na Črni Vrh, kjer je večje obzorje in bolj temno nebo. Noč je bila jasna, seeing dober, nebo ob 2h zjutraj 21,39 magnitude, izmerjeno z SQM.

Po eni noči opazovanj ocenjujem, da je Celestron CPC 1100 zelo uporaben inštrument za vizualna opazovanja. Sestava in rokovanje je enostavno. Velika prednost je, da ga brez posebnih težav lahko peljemo na drugo lokacijo. To bo prišlo prav pozimi in ko rabimo temno nebo. Kvaliteta optike zelo solidna. Trenutno se zdi, da je edino pozicioniranje premalo natančno. Je pa offset objekta od središča polja vedno v isti smeri in že v naprej vemo katero tipko na konzoli je treba pritisniti, da se objekt pripelje v sredino polja. Testiral H. Mikuž od 21h do 2h.

Več o testih, opazovanjih in navodila za operaterje http://astro.ago.uni-lj.si/vega/pmwiki.php?n=Navodila.CPC1100

2010-08-10

Vreme jasno. Zvečer temperatura 23, vlaga 70%. Seeing dober 1,5". Noc servisiranja teleskopa nato nadaljujemo s testiranjem robotskega softwerja za spektroskop. Za tpoint posnamem sekvenco slik, iz katerih se doloci nove konstante teleskopa. Za snemanje pripravim skripto pointing3.py ki pelje teleskop po kvadratni mrezi v azimutu in visini ter posname slike. V slikah so vpisane zahtevane teleskopske koordinate, iz astrometricnega fita slik pa dobimo dejanske nebesne koordinate kje teleskop je. Velike tezave pri robotskem nacinu snemanja, teleskop zmrzne pri visinah nad 80, poterebno je resetirat in zaceti snemanje znova, zgornjo visino znizam na 78 potem nekako gre. Moram tudi zmanjsat velikost matrike iz 56 tock na 36, no koncno se posname 31 dobrih slik, na petih ni matcha, ceprav zvezde gor so. Nato nadaljujemo s testiranjem in debugiranjem robotskega softwerja za spektroskop. Naredimo se manjse popravke v fiber.py v funkciji avto, dopolnimo se izpise in komentiramo, dodamo se README datoteko in zdaj je program koncan. Teleskop robotsko ujame zvezdo, centrira natancno v center fibra in jo drzi. Zvezdi gama Aql sledimo 40 min, natancnost popravkov pa je nekje 0.1" Super. Naslednji program na todo listi pa je spektroskopski scheduler, to je da v datoteko vpisemo zvezde, koordinate in cas snemanja spektra, stevilo ponovitev itd. Program potem po listi posname objekte, ce pride od tezav pri snemanju kaksnega objekta nadaljuje z naslednjim. Kupola deluje brez tezav, kabel za lopote je dvakrat padel iz kanala. Okoli dveh zjutraj napadejo srseni. Uporabimo RaidMax, tri takoj ubijemo, dva se potem divje borita se dvajset minut. Napad prezivimo brez pikov. Opazovali M.Emin, M. Pratnekar in B.Dintinjana od 21 do 4h.

2010-08-09

Vreme zvecer delno jasno potem se zjasni. Zvečer temperatura 24, vlaga 70%. Seeing dober 1,8". Nadaljujemo s testiranjem robotskega softwerja za spektroskop, Naredimo manjse popravke v delu ko se v opazovanje ukljuci avto guide mode. Dodamo tudi da izracuna zacetno vrednost za prag iz kataloske V magnitude. Preizkusimo na zvezdi gamma Aql, deluje super, zvezda je takoj not in v centru in potem se ukljuci aktivno sledenje in teleskop zaklene na zvezde. Popravki so na 25 sek, (10 osvetljitev+9 redaout+6 obdelava dark in match) pretezno v smeri deklinacije amplituda popravka do -1" pa trend vedno v smeri dol(?) cudno. Potem se pooblaci in moramo prekiniti sledenje. Opazovala M.Emin in B.Dintinjana od 21:30 do 0:30h.

2010-07-22

Vreme jasno in vroče. Zvečer v kupoli temperatura 27, spektroskop 24, ccd samo +3 st. ob koncu opazovanja pa v kupoli 22. Vlaga 70%. Seeing dober 1,3". Nadaljujemo z izboljšavami na robotskem softwerju za spektroskop, posamične module združimo v skupni program fiber.py, ki naredi vse: premakne teleskop od kjerkoli (seveda mora biti vključen) tako da pade zvezda v fiber, preveri če je not oziroma poišče v okolici po spirali in zvezdo centrira da je peek signala v centru fibra, na robovih fibra pa enak signal v štirih smereh, ponavlja rekurzivno in minimalno popravlja pozicijo. Ko je zvezda centrirana se uključi autoguider, ki teleskop priklene na zvezde in kompenzira morebitne nepravilnosti pri sledenju teleskopa. Medtem en drugi paralelni proces to je posnamispekter.py zajame znanstveni spekter. Preizkušamo na zvezdah HIP84177, gammaAql, kappaOph. Deluje vredu. Postopek snemanja spektra traja cca 5 min + osvetljitev. Program posnamispekter.py je zametek spektroskopskega scheduler programa. Najzamudnejši je task centriranja zvezde, je seveda tudi najzahtevnejši, od teleskopa se zahteva majhne in natančne pomike od 0.375" do 1.5" in se tudi pričakuje da ima zvezda profil simetrične gausovke, pa vedno ni glih tko, če teleskop samo malo leze potem se tudi navidezni profil raztegne v en jajc. Autoguder zajema slike iz Alta kamere, slike ki so sicer zelo obremenjene s šumom, popravlja pozicijo teleskopa na 20s. Osvetljitev je 10s + obdelava 10s. Opazovala M.Emin in B.Dintinjana od 21h do 2h.

2010-07-20

Vreme jasno in vroče. Zvečer v kupoli temperatura 24, spektroskop 25, ccd -1 st. ob koncu opazovanja pa v kupoli 20. Vlaga 70%. Seeing dober 1,8". Nadaljujemo s razvojem robotskega softwerja za spektroskop. Preizkusimo na zvezdah: alfaBoo, betaAql, gammaAql, deltaSge, gammaSge. Vnesemo ime zvezde, koordinate, pm, in prag v datoteko in pritisnem enter. V nekaj minutah je posnet spekter. Sedimo in gledamo, teleskop snema spektre visoke resolucije, bomba. Vsak spekter posnamemo po dva krat, da bi iz primerjave lahko ocenili kvaliteto in ponovljivost signala. Stem testom se tudi vglavnem zaključuje razvoj robotskega softwerja za spektroskop. Za razvoj in testiranja spektroskopa smo letos porabili že 12 jasnih noci. Opazovala Teo Močnik in Bojan Dintinjana od 21h do 3h.

2010-07-19

Projekt Višina gora na Luni in testiranje softwerja za spektroskop. Vreme na začetku precej jasno, kmalu zatem se pooblači, temperatura 22, tlak 1020, vlaga 69. Zaradi hitre pooblačitve, nam uspe narediti le dva slabša posnetka Lune. Slikamo v filtru V. Na začetku tezave s hlajenjem CCD-ja zaradi slabega stika kabla za napajanje. Kupola se na koncu zapre brez okvare in iz observatorija odidemo vsi zadovoljni. Opazovanja vodila Teo Mocnik in Bojan Dintinjana od 21h do 24h.

2010-07-15

Vreme jasno in zelo zelo vroče. Zvečer v kupoli temperatura 29, teleskop

30, spektroskop 26, ccd +1 st. ob koncu opazovanja pa v kupoli 24. Vlaga 70% in raste. Seeing kar dober. Izvajamo testne meritve za spektroskop. Že na začetku polomija, kupola se odpre samo za 5cm in se spet zlomi zatič. Ne preostane nič drugegega kot da zamenjamo zatič. Potem nadaljujemo s razvojem softwerja za spektroskop. Testiramo na alfaBoo in beta Aql, scani dajo spet izjemno ostre zvezde, je pa včasih opazit rahlo tendenco, da malo raztegne po diagonali. Še neodvisno preverimo pointing koordinate in so vredu, kar program izračuna je tudi na nebu točno tam, kul. Naredimo še avtomatsko odštevanje darka v pipelinu, če ni ustreznega darka ga posname on the fly in to za obe kameri. V nafiber.py dodamo še nastavek za nadaljevanje v autogude mode, v spirala.py dodamo da teleskop na koncu skoči na zvezdo, v center.py dodamo preglednejši izpis in še diskutiramo ali za centriranje bolje vozit teleskop proti najvišji vrednosti signala ali pa nasprotno od najnižje. Je nekako podobno pa ni isto. Programski moduli sedaj kar padajo skupaj je pa še veliko dela. Opazovala M.Emin in B.Dintinjana od 21h do 3h.

2010-07-14

Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru namreč ni mogoče opazovati direktno, le zahtevna računalniška obdelava in dober robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike. Vreme jasno in zelo vroče. Zvečer v kupoli temperatura 26 st ob koncu opazovanja pa 24. Vlaga 70%. Seeing sicer dober. Izvajamo testne meritve za spektroskop. Kamero Alta lahko hladimo samo do +3, so pa slike ustrezne kvalitete (zanič). Opazujemo Alfa Boo, Gamma Cyg in Beta Aql. Napišemo se program za

centriranje zvezde na fiber center.py ki pomeri signal v ogliščih včrtanega kvadrata fibra in rekurzivno pomika teleskop proti vrhu signala. Večkrat preizkušamo in trimamo konstante, izgleda da dela ok. Je še za dodati nekaj kontrole, kot naprimer da če zvezde ni niti blizu, potem prag za odločitve itd. Sedaj torej imamo program nafiber.py s katerim zvezdo pripeljemo od kjerkoli na ali bljizu fibra, program spirala.py ki najde zvezdo v okolici v rangu do 15" in center.py ki centrira zvezdo v rangu 3". Program spirala tudi izdela karto, kot scan izofot in nariše sintetično sliko, je pa mal zamudno (5-10min) za določanje FWHM fokusa na fibru, ampak zaenkrat nimamo kakšne boljše ideje. FWHM narejenih scanov na oko je cca 3" in to je več ali manj v redu fokus, pozicija fokuserja je x=9.61mm in ne spreminjamo. Teleskop deljuje vredu, le pri snemanju Gamme Cyg ki je na višini +80 in se veča ima probleme derotator, teleskop servo sledi vredu, derotator pa ne dohaja, hitrost vrtenja ni tako velika da nebi šlo, izgleda bolj kot da je softwer slab, kot da nekaj ni vredu v servo formulah za derotator. Da se rešimo smrtnega objema teleskopa restetiramo kontroler in nadaljujemo (začnemo znova) pri Beta Aql. Posnamemo nekaj spektrov z visokim S/N in na koncu še Th lučko. Pri zapiranju kupole se spet odlomi zatič. Tokrat je kupola ostala odprta. Katastrofa. Poizkusimo ročno zapreti pa ne gre. Opazovala M.Emin in B.Dintinjana od 21h-3h.

2010-06-30

Snemanje kopice M13 v barvah, vreme delno jasno, proti koncu opazovanja jasno. Opazoval P. Opara od 23h do 2h.

2010-06-23

Vaja "Prah v galakticni ravnini". Jasno, kasneje opazovanja motijo oblaki. Posneli 5 obmocji. Opazovanja vodil P. Opara od 22h do 3h.

2010-06-21

Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, Sta in tv ekipa Svet Kanal A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, potem še in še naval, kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnjo rundo naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. Pripombe, za naslednjič: deseta ura je prepozno, morali bi začeti vsaj uro prej, potem obiskovalci, ki niso iz Ljubljane opominjajo, da nimamo nikjer table Astronomski observatorij na cesti in nas je težko najti. Pri izvedbi sodelovali U. Kostić, B.Dintinjana, H.Mikuž, D.Kopač in S.Kaučič od 20h do 01h.

2010-06-16

Cez dan nevihte, zvecer se zjasni, izvedemo vajo HR diagram za praktukum 4. Zacnemo tocno ob 22h, vendar se kmalu zacne spet oblaciti. Vajo zato opravimo deloma na arhivskih posnetkih. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 22-01h.

2010-06-14

Jasno, piha rahel veter, temperatura 27 st. Ker je ob 20h še presvetlo začnemo s slikanjem za projekt Venera, ob 21h. Posnamemo 21 slik skozi U filter, pri različnih ekspozicijah. Lepo se vidi mena. Opazovanja vodil S.Pulko od 20h-22h. Potem meritve za spektroskop, popravimo programe da delujejo, najptrej težave s serverjem za inicializacijo kamere Andor, potem dela ok, potem iščemo novo pozicijo fibra, popravljamo program nafiber.py, z novim fokuserjem je pozicija off za 25" v ra in 18" v dec, popravimo. Popravljamo še program spirala.py, na koncu zanesljivo kartira fluks fibra. Naredimo nekako tri dobre meritve. Kamero Apogge lahko ohladimo samo do +1, kar je precej bogo, slika je polna vročih pikslov, vseeno se da najiti astrometricni fit. Na koncu se nam polomi še zatič na kupoli za loputo, pa ravno včeraj smo prenovili kupolo. Opazovala M. Emin in B. Dintinjana od 22h do 03h.

2010-05-31

Jasno, piha severni veter, temperatura 11 st. Testne meritve za spektroskop, montiram fokuser, ker fiber št 3 na enem koncu ni označen, vštekam fiber št. 5. Andor hladi na -70, alta pa na -10. Naredil popravke v softwerju, uskladil modul nafiber s tserverjem, popravki v tserverju v funkciji offset, ta zdaj dela ok, še vedno v funkciji point mode en bug. Ko vse končno nastimam pride nizka oblačnost. Opazoval B.Dintinjana od 22h-3h.

2010-05-26

S študenti PF smo izvedli vajo sestavljanja, kalibracije in opazovanja s teleskopoma Sky Watcher 250 in Celestron CPC-800. Opazovali smo Saturn in Luno. Opazovanja vodila Andreja in Herman od 20h30-23h30.

2010-05-25

Saturn posnet z NextImage kamero in 25-cm f/4.9 Newton

Vremenski pogoji na začetku: temperatura 26, vlaga 36%, na koncu: temperatura 18, vlaga 57%. Pretežno jasno, seeing dober, občasni sunki jugozahodnega vetra. Začetek opazovanj ob 21:30. Imamo štiri skupine. Prva skupina ima vajo, posnet Saturn na Newtonu, posnamemo tri filmčke dolge 1500 slik. Druga skupina med tem na Vegi opravlja vajo kotne razdalije med zvezdami. Tretja skupina snemanje Lune na Newtonu in na koncu še četrta skupina opravi slikanje asteroida (2)Pallas na Vegi. Nova kamera za Newtona vredu deluje in daje dobre slike. Na hitro smo obdelali posnetek Saturna. Vega se je med opazovanjem večkrat ustavila iz nejasnega razloga, reset kontrolerja in ponoven zagon reši problem. Opazovanja vodili B.Dintinjana, A.Kočoska, S.Pulko od 21h do 2h.

2010-05-24

Najprej nastavitev montaže na pol in kalibracija koordinatnega sistema na 3 zvezdah. Snemanje Lune s 25-cm, f/4.9 Newton teleskopom na montaži Skywatcher EQ 6. Kamera Celestron NextImage?. Posneli smo mozaik iz 21 posnetkov - kratkih filmov v avi formatu. Vreme pretežno jasno, občasno cirusi. Pihal je JZ veter. Seeing bolj slab. Posnetki Lune so dosegljivi na strežniku http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/N2010-05-24/ Opazovali so Bor Kos, Janez Bijec, Urša Kljun, Klemen Ambrožič, Pika Gospodarič, Klemen Kelih. Opazovanje vodil H. Mikuž od 21h do 0h30.
Projekt Lastno gibanje zvezd. Vreme ves cas opazovanja dokaj oblacno, temperatura 19, vlaznost 48, tlak 1013hPa. S teleskopom Vega opazujemo s filtrom V. Slikamo 8 razlicnih zvezd z izrazitejsim lastnim gibanjem, med drugim slikamo Barnardovo zvezdo. Na koncu se napravimo korekcijske posnetke bias in dark. Opazovali: Andrej Dvornik, Filip Agatic, Bor Kaucic, Primoz Cigler, Luka Mocivnik in Andrej Bresan. Opazovanja vodil Teo Mocnik od 21:30 do 1:15. Potem izvajanje testnih meritev za novo programje. Opazoval Bojan od 1h do 4h.

2010-05-18

Zvecer delno jasno, temperatura 17, potem se zjasni, temperatura ob koncu opazovanj 12, vlaga 30%, seeing bolj slab. Opazovanja s SkyWatcherjen, izedemo uvajanje demonstratorjev postavitev teleskopa s kamero, potem za skupina studenti vaja Opazovanje Lune. Prisotni demonstratorji: Sašo, Peter, Teo, Angela. Opazovanja vodili Herman, Uros, Bojan od 20:30 do 1:30h.
Na teleskopu Vega projekt Hubblov zakon. Slikamo s filtrom W: M105, M49, M60, M89, M59, M87 in NGC4125. Napravimo se korekcijske posnetke. Opazovali: Robert Armic, Tadej Gregl, Bor Gregorcic, Blaz Zabrek in Nada Tompa. Opazovanja vodila Teo Mocnik in Angela Kocoska od 22:00 do 1:30.

2010-05-17

Delno jasno, temperatura 17, vlaga 50%, vetrovno, seeing zelo slab ~3, opazovanje motijo oblaki. Izvajam preizkus nove verzije tserverja, sedaj je to integriran program za kamero Alta v Linuxu. Napisal se skripto za sprotni prikaz v ds9. Posnel dve serije slik kopice M53, vse slike ok, tudi avtomatsko narejen astrometrični fit. Opazoval B. Dintinjana od 21h do 24h.

2010-05-06

Projekt Saturn-Titan. Najprej pretezno oblacno, tekom opazovanj se zjasni, temperatura 13. Za slikanje Saturna in Titana pred primarno zrcalo namestimo objektivno masko. Slikamo s filtrom W, z ekspozicijami med 0.2 in 2.0s. Na koncu napravimo se korekcijske posnetke BIAS, DARK in FLAT. Med slikanjem korekcijskih posnetkov je zacelo rahlo dezevati. Kljub hitremu zaprtju kupole se je na primarnem zrcalu nabralo nekaj kapljic, v cevi, ki vodi do detektorja, pa se je vsa nabrana voda ustavila v kolenu pred detektorjem. Da je voda lazje hlapela, smo pustili zrcalo in cev nepokrito. V dveh dneh sta bila zrcalo in cev ze popolnoma suha, zato sem lahko namestil oba pokrova.
Projektna skupina: Aljosa Slamersak, Lana Semecnik, Ursa Skerbis, Andraz Kravos, Izidor Lamot in Andrej Krizic. Opazovanja vodil: Teo Mocnik od 21:00 do 24:00.

2010-04-25

Jasno, temperatura 13, vlaga 78%, seeing ~1", dobri opazovalni pogoji. Skoraj polna Luna. Izvajam testne meritve in preizkus programja za spektroskop. Pointing na fiber dela solidno, ampak zvezda pocali zleze dol iz fibra. Posnel tudi nekaj sekvenc iz katerih bomo izmerili natančnosti sledenja teleskopa. Posnamem tudi spekter alfaBoo z visokim S/N. Opazoval B. Dintinjana od 20:30 do 02:00.

2010-04-20

Jasno, temperatura 15, vlaga 70%, seeing ~1", dobri opazovalni pogoji. Na koncu nekaj oblačkov, potem nevihta. Izvajamo testne meritve za spektroskop. Dopolnili v programu da računa se lastna gibanja in znova preverili offset koordinat. Posnamemo nekaj spektrov z visokim S/N. Opazovali B. Dintinjana, M. Emin, M. Pratnekar od 20:00 do 01:00.

2010-04-19

Jasno, temperatura 10, vlaga 67%, seeing ~1", dobri opazovalni pogoji. Na začetku nekaj oblačkov potem jasno. Izvajamo testne meritve za spektroskop. Sedaj končno rešili problem pozicioniranja na fiber, program "nafiber.py" zdaj deluje super, vemo offset fibra v alfa,delta v " glede na center slike, program gre tako da teleskop pelje zvezdo v bljižino fibra in nato posname 10s referenčno sliko, naredi astrometrični fit, izračuna in pošlje teleskopu popravek. Procedura je ponovnjiva in zelo hitra. Tudi fokus je kar ok, FWHM izgleda da je pod 5", kar je super (fiber+seeing?konvolucija). Sicer je pozicijo zvezde potrebno podati zelo natančno, je treba upoštevat lastna gibanja. Posneli tudi spekter alfa Leo in alfa Boo, lepo se vidijo črte. Nslednja stvar, ki jo bo sedaj potrebno narediti je program za centriranje točno v center fibra. Opazovali B. Dintinjana, M. Emin od 20:00 do 02:00.

2010-04-15

Jasno, temperatura 10, vlaga 60%, seeing ~1", dobri opazovalni pogoji. Vmes nekaj oblačkov. Izvajamo testne meritve za spektroskop in pišemo softwer za kontrolo instrumenta. Posneli tudi spekter alfa Boo, lepo se vidijo črte. Opazovali B. Dintinjana, M. Emin, M. Pratnekar od 20:00 do 02:30.

2010-04-08

Jasno, temperatura zvečer 14 potem se pade na 11, vlaga 60%, seeing ~1", idealni opazovalni pogoji. Izvajamo testne meritve za spektroskop in pišemo softwer. Sprogramirali avtomatski zajem serije spektrov, skeniranje polja v spirali in prikaz spektra on line. Določili pozicijo fibra in zdaj skeniramo intenzitetno polje za meritev fwhm fokusa. Posneli tudi spekter alfa Leo. Opazovali T.Zwitter, B. Dintinjana, M. Emin, M. Pratnekar od 20:00 do 02:30.

2010-04-07

Jasno, temperatura zvecer 14 potem se pade na 9, vlaga 47%, seeing ~1", sij neba 19.0m, idealni opazovalni pogoji. Na Vegi vaja H-R diagram za praktikum 4. Na vrtu testiranje novih teleskopov in nato vaja Orientacija na nebu in postavitev teleskopa Celestron in Sky-Watcher za studente Pef. Opazovanja vodili A.Gomboc, U.Kostic, H.Mikuz in B.Dintinjana od 20h do 00h.

2010-04-06

Jasno, temperatura zvecer 12st potem se pade na 8st, vlaga 27%, idealni opazovalni pogoji. Izvajamo testne meritve za spektroskop in pisemo softwer za upravljanje instrumenta in teleskopa. Posneli tudi spekter Saturna. Opazovali B. Dintinjana, M. Emin, M. Pratnekar od 20:00 do 02:30.

2010-03-29

Vreme popoldne oblacno, potem se zvecer zjasni. Temperatura zraka 12st, vlaga 63%, temperatura teleskopa 12.49. Polna Luna. Najprej smo na teleskop pritrdili Torijevo lucko in posneli nekaj spektrov pri razlicnih ekspozicijah. Nato smo zeleli na fiber spraviti zvezdo Alpha Leonis. Ze dolocena pozicija v prejsnjih opazovanjih ni vec vredu, zvezda ni na fibru, zato smo se lotili iskanja le-te. Teleskop smo premikali v spirali okoli starega privzetega polozaja in z gledanjem neposredno v fiber poskusili dolociti priblizno lego. Preskenirali smo podrocje 18"x18" in zvezde nismo nasli. Potem se je popolnoma pooblacilo. Teleskop je cel vecer deloval brezhibno. Opazovali B. Dintinjana, M. Emin, M. Pratnekar od 20:00 do 00:30.

2010-03-25

Skupina za Pulzar M1 (fotometer na fiber), nastavitev okularja na teleskop, poravnava teleskopa rocno in teleskop sledi. Potem poizkus snemanja ene zvezde. Problemi pri pogonu teleskopa, vijaki od sklopke so se odvili. Problem tudi pri montazi kamere na filtersko kolo, dva vijaka od petih sta se utrgala. Opazovanja vodili A.Čadež in G.Matijevič od 19h do 24h.

2010-03-23

Zvečer delno jasno, potem se jasni, temperatura 13, vlaga 70%, tlak na gori 970 hPa, občasno oblaki. Seeing precej dober, slikamo v polni ločljivosti 1x1. Vaja Višina gora na Luni je opravljena. Opazovanja vodil Teo Močnik in B. Dintinjana od 19h do 22h.

Potem druga skupina za Pulzar M1 (fotometer na fiber), fokusiranje fibra s mikroskopom. Pri montaži odjemalne glave za fiber ugotovimo, da je CCD kamera Alta postrani zato demontiramo filtersko kolo in kamero. Plastični sorniki, ki držijo filtre so zlezli ven za cca 1mm, ker nimajo oprijemališča. Potrebna bo korektura v delavnici. Teleskop trenutno ni operativen. Predviden naslednji opazovalni termin 24.3.2010 po urniku. Opazovanja vodili A.Čadež, G.Matijevič, B.Dintinjana od 22h do 23:30h.

2010-03-18

Projekt spiralne galaksije, vreme jasno, fokus enak kot prej, slikamo NGC2841, NGC39499, M66. Potem tezave s teleskopom, ni vec sledil in tudi ni pravilno premikal. Veckrat izgubi povezavo z racunalnikom. Resetiramo cel sistem in potem spet vse deljuje normalno. Opazovanja vodil Teo Močnik od 20h do 24h, asistenca od doma B. Dintinjana.

2010-03-16

Vaja za praktikum 4, meritev za HR diagram, skupina studenti fiziki. Zvecer jasno, temperatura 5C, vlaga 60%, Seeing dober 1.5¨ CCD hladimo na -17C. Fokusiramo na zvezdi, narisemo freg fwhm(x) in dolocimo minimum. Teleskop in kamera deluje brezhibno, posnamemo kopico M67 v BVRI filtrih, casi osvetlitve 180,120,120,120 s po tri posnetke. Potem posnamemo se po tri serije bias, dark, flat. Nato katastrofa, kupola se pri zapiranju ne zapre, se je nekaj zlomilo. Gremo na streho in z veliko tezavo stirje komaj rocno zapremo loputo. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h-23h.

2010-03-16

Zbrali smo se na AGO in se preko interneta povezali na Observatorij Črni vrh. Opazovali smo na 60-cm robotskem teleskopu. V spletni dnevnik smo vnesli koordinate štirih svetlejših eliptičnih galaksij (M105, M87, M89, M49) in jih posneli. Osvetlitve so trajale 60 sekund brez filtra. Slike so lepo uspele. Poleg tega smo posneli tudi večjo regijo velikosti 2o x 2o na področju jate galaksij v Devici (Virgo cluster). Koordinate središča regije so RA=12h27m DEC=+12o. Osvetlitve so trajale 60 sekund brez filtra. V regiji bo potrebno poiskati eliptične galaksije in jih analizirati.

Vremenski pogoji so bili zelo dobri. Ves čas snemanja jasno in mirno. Seeing okoli 2 ločne sekundi. Temperatura na observatoriju +2o, vlaga 75%.

Tokrat smo prvič opazovali iz novega pavilijona. Opazovanje je trajalo od 20h do 22h30. Opazovali so Grega Celcar, Lovro Oražem, Tjaša Seničar, Tjaša Parkelj in Branka Trifunovič. Vodil H. Mikuž

2010-02-25

Vaja Spiralne galaksije. Iz zadostnega števila posnetkov spiralnih galaksij bomo določili radialno odvisnost površinske svetlosti. Upoštevali bomo tudi naklon galaksij glede na nas in poskušali oceniti njihove velikosti. Opazovali Peter Naglič, Ian Stergar, Pika Gospodarič, Eva Ule in Teo Močnik od 19 do 23:30.

2010-02-13

Iskanje temperaturne odvisnosti spektroskopa. Z uporabo Th-Ar lucke smo posneli spektre pri razlicnih temperaturah mize s spektroskopom med padanjem in dviganjem temperature. Najvišja T: 18,50 st. C, najnižja T: 13,50 st. C. Slike so tu: http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/F2010-02-13/ Opazovali: M. Emin, M. Pratnekar, A. Agatic od 15:30 do 18:00.

2010-01-28

Opazovanje Lune in Marsa. Vreme tudi bolj megleno, osvetlitev za Luno 0.03s, ob 21:30 se pojavlja megla, posnel se dark in flate. Opazoval P.Opara.

2010-01-27

Opazovanje Lune in M42. Tezave s teleskopom, ni se obracal. Resetiral kontroler potem je delal vredu. Potem se je pooblacilo, slike posnete deloma skozi oblake. Opazoval P.Opara.

2010-01-20

Projekt za astronomijo, vaja 'Perioda pulsarja'. Zvečer jasno, Luna zaide, Temp. -5 st.C, zračni tlak na observatoriju 964 hPa relativna vlaga 93%. Seeing ni izmerjen, samo ocenimo pri fokusiranju teleskopa, širina zvezde fwhm na sliki je od 5 do 6 pikslov, to je pod 2". Teleskop deluje brez problemov, kupola tudi, se odpre in tudi zapre ok. Uporabimo hitri fotometer, spet fokusiramo zvezdo na fiber, kaj več pa ne uspemo narediti, ker so določene težave z fotometrom. Opazovanje vodila A.Čadež in B.Dintinjana od 20h-01h.bd

Zadnja sprememba 29.05.2013 17:59 CEST
© Copyright 2004-2017
B.Dintinjana
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25
1000 Ljubljana, Slovenija