• Začetek
• Teleskop
• Kje smo
• Dan odprtih vrat
• Večeri na AO
• NAŠE NEBO

Opazovanja

• Dnevnik

Navodila

• Teleskop
• Kamera
• Spektroskop
• Fokuser
• Filtri UBVRI

Podatki

• Datoteke
• Seminarji
• Iskanje

Raziskave

• Pulzarji

Popravi

2009-12-09

Vaja meritev periode pulzarja, fotonski stevec, skupina studenti. Zvecer jasno, temperatura 5C, vlaga 96%, kasneje motijo nizki oblaki in megla. Seeing dober 1.5¨ CCD hladimo na -20C. Najprej tezave ker nismo nasli podloge, to je Al ploscice za montazo fibra, pri zadnji premontazi spektroskopa se je izgubila ali pa kam padla. Nato studenti pozabijo dat ukaz za sledenje teleskopa in nekako premaknejo teleskop v prepovedano pozicijo in teleskop se blokira. Pomaga sele ko sem spremenil konstante teleskopa in znova rekompiliral. Potem tece brez zapletov. Fokusiramo, potem pa uporabimo fotonski stevec in aktivno vodenje. Po nekaj urah stimanja teleskop sledi zvezdo na fibru. Pozicija je kjer bi morala biti. Vec v zvezku lokalno. Opazovanja vodila A.Cadez in B.Dintinjana od 19h do 02h. bd

2009-12-02

Dan odprtih vrat, najprej izgleda da se bo zjasnilo, potem pa nizka oblačnost zakrije nebo. Vseeno na vrtu v živo postavimo teleskop CPC800, v knjižnici pa NexStar 4SE in FirstStar za ogled kot na sejmu. V kupoli predstavimo teleskop Vega in demonstriramo opazovanje, v kontrolni sobi pokažemo kako se s teleskopom upravlja, pokažemo tudi kakšne opazovalne projekte delamo, v knjižnici pripravimo splošno predavanje o astrofiziki, na vrtu kako se opazuje s Celestronom. Obiskovalcev zelo veliko, že dopoldne dve skupini, ena iz osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami, potem zvečer pa pride še kaksnih 100 ljudi na ogled. Razdelimo v tri skupine in začnemo točno ob 18h uri na treh točkah hkrati, potem na 30 min zamenjamo skupine tako da vsi vidijo vse. Ob 20h še zadnja runda, zadnje skupine zamudnikov. Pod vodstvom učiteljev pride nekaj razredov osnovne šole, astronomski krožek in pridejo tudi starši otrok. To je bil tudi zadnji dan odprtih vrat. Ker so ti odprti dnevi izjemo uspeli, na observatorij smo letos privabili skoraj 2000 obiskovalcev, za naprej velja premisliti kako odprta vrata še nadgraditi s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Naprimer kot spletni virtualni observatorij ali naprimer kot spletna učilnica ali mogoče kot spletna delavnica. Naprimer lahko bi se tudi pridružili v evropski eTwining izobraževalni projekt, mogoče v delavnicah za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, itd. Če ima kdo še kakšno dobro idejo naj se oglasi. Oglede vodili A. Gomboc, B. Dintinjana, H. Mikuž, U. Jauregi, D. Kopač od 17h do 21h.bd

2009-11-11

Proti večeru se je zjasnilo zato smo se dobili na observatoriju Črni Vrh in izvedli vajo snemanje Rimske ceste. Snemali smo z digitalnim fotoaparatom Canon EOS 20D in 8mm, f/4 vsenebnim objektivom. Občutljivost ISO 800. Fotoaparat smo montirali na stojalo z vodenjem. Osvetlitve so bile 3 minutne. Vse slike posnete v jpg in RAW formatu. Nastavljeno je bilo odštevanje temnega toka. Nebo pretežno jasno z nekaj oblakov v smeri obzorja, kjer se na slikah vidi svetlobno onesnaženje. Opazovali so Danica Petric, Ana Mlinar in Jaka Kranjc. Opazovanje vodil H. Mikuž od 20h-22h30.

2009-11-04

Dan odprtih vrat, vreme sabo, dežuje, v mestu neskončni zasoji, kljub temu na Golovec pride velika množica ljudi. Že dopoldne prideta dva razreda, 5 in 6 razred osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami, potem zvečer že pol ure pred začetkom ob 18h na dežju čaka pred observatorijem množica ljudi. Začnemo točno ob uri. Tokrat se obiskovalci organizirajo, pod vodstvom učiteljev pride nekaj razredov osnovne šole in pridejo tudi starši otrok. Moramo narediti diferenciran ogled na nivoju primernem za otroke in potem se za starejše. Pokažemo teleskop in razlagamo kako se s teleskopom opazuje. Otrokom razlagamo kaj so to zvezde, kaj so planeti, kaj je Sonce, starejšim pa razlagamo kašen je pri nas študijski proces, kaksna opazovanja delamo, kaksni so recimo pogoji vpisa, itd. Zelo podrobno jih naprimer zanima posamezna opazovanje kot naprimer Luna, kaj merimo in kako, potem Jupiter, pa potem fotonski števec itd. Urtzi v knjižnici vneto razlaga kaj je to gravitacija in kaj so to galaksije in podobno in obiskovalci poslušajo kot pribiti in kar nočejo oditi. Za naslednji dan odprtih vrat, ki bo tudi zadnji, lahko neglede na vreme pričakujemo še precej večji obisk. Oglede vodili A. Gomboc, B. Dintinjana, H. Mikuž, U. Jauregi od 17h do 21h. bd

2009-10-29

Projekt, vaja 'Perioda pulsarja'. Zvecer jasno, potem veckrat oblaki cez nebo, Luna 85%, Temp. 9 st.C, zracni tlak na observatoriju 975 hPa (to je 1023 hPa na morju) relativna vlaga 88%. Koeficient za korekcijo refrakcije je 0.968. Seeing ni izmerjen, samo ocenimo 2". Teleskop deluje brez problemov, kupola tudi.

Izvedemo meritev FWHM sirine snopa za na fiber. Merimo odziv glede na pozicijo zvezde. Tezave isto kot zadnjic, zaradi obalkov se neda zaneslijivo dolociti natancnega fokusa fibra. Ugotovimo le, da dobimo v vsakem primeru premalo fotonov na stevcu. Potem spremenimo strategijo in izvedemo obrnjen eksperiment, fiber centriramo na Luno, teleskop sledi zvezde, Luna pa s konstantno hitrostjo povozi fiber. Iz sirine stopnice izracunamo FWHM snopa. Meritev veckrat ponovimo, rezultati so ponovljivi, hitri izracun, brez fitanja itd pokaze sirino snopa fibra 3" ali 4". Kar je vredu, je blizu teoreticni sirini fibra cca 3". Odziv stevca pa je v nekaterih primerih tudi malo cuden, najbrz da gre za programski bug. Kontroliramo tudi casovno bazo stevca pa izgleda da ni vse vredu, nekatere izmerke ocitno izpusti. Lahko da gre tudi za saturacijo in da se zafilajo bufferji na Caenu ker imamo prastar racunalnik, ki ima samo USB1.0 pac ne pozira vec kot toliko. Bomo se raziskali, vprasali programerja za razlago oziroma debugirali kodo. Ob 1:30 pride megla in zakljucimo. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 02h.bd

2009-10-26

Projekt, vaja 'Perioda pulsarja'. Cel dan nizka oblacnost, zvecer se nepricakovano zjasni, pogoji niso idealni, se megleno, Luna prvi krajec. Temp. 13 st.C, zracni tlak na observatoriju 971 hPa (to je 1019 hPa na morju) relativna vlaga 84%. Koeficient za korekcijo refrakcije je 0.952. Seeing izmerjen 2.3".

Usposabljamo fotonski stevec. Ker je eksperiment precej kompliciran postopamo po korakih. Vsako stopnjo takoj preverimo ce in kako deluje. Najprej usposobimo Caena, ker se je device driver ni hotel naloziti, bil je 'error -1 Invalid module format' je bilo potrebno ponovno recompiliranje modula. Potem deluje tudi ostali programi. Gps tudi deluje, pps tece za Caena, ampak software za zajem pa ga ne uposteva, vzame uro od pcja. Smo pa zagnali 'ntpd' da uro sinhronizira na UTC. To bo potrebno se postimat. Potem montiramo fiber in distancno ploscico na zajemalno glavo. Leca je bila narobe obrnjena, smo obrnili. Potem nastavimo fokus teleskopa in pozicioniramo zvezdo Kappa Ari V=5.03 na fiber. Uporabimo program 'project.exe' iz namizja. Stetje fotonov pozenemo s programom 'stevec'. Odziv je 1300 Hz in risemo v gnuplotu. Skeniramo pozicijo, da dolocimo fwhm zvezde v fibru. Dolocitev je precej nezanesljiva, ker je meritev dolga in medtem na odziv vplivajo tudi oblaki. Program za zajem pa je 'start-Mer'. Potem se pooblaci in koncamo. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h-01h. bd

2009-10-23

Galilejeve noci. Vreme slabo, megla in dezuje. Vseeno pripravimo ogled teleskopa in galerije CCD slik, potem simulacijo nastanka zvezd iz oblaka in si tudi ogledamo uporabo programov stellarium in kstars v pedagoskem procesu. Oglede vodili A. Gomboc, B. Dintinjana, H. Mikuž, U. Jauregi od 19h do 22h. bd

2009-10-12

Uvodni seminar za demonstratorje. Vreme bolj slabo, skozi meglice se vidijo zvezde, temperatura v kupoli prej 11, potem 9 st, vlaga 93%, zracni tlak na observatoriju 961 hPa, to je na morski gladini 1009 hPa, CCD hladimo na -15, seeing zelo slab 5". V visinah piha mocan severni veter in Izgleda kot da se teleskopa ne da fokusirati. Teleskop deluje vredu, vsi pozicionirani objekti so tocno v centru, je pa treba upostevat offset -10' v deklinaciji zaradi spektroskopske glave z fibri. Slikamo beta Cyg v barvah in naredimo hitro BVR fotometrijo z imexam, potem slikamo Jupiter in lune z filtrom R, osvetljitev 0.2s. Za Jupiter ni potrebno montirati maske. Slikamo se M15 in naredimo se kalibracijske slike: zero, dark in flat. Demonstratorji letos so: Teo Mocnik, Angela Kocoska, Uros Zunkovic, Peter Opara in Saso Pulko. Opazovanje vodila U.Kostic in B.Dintinjana od 20h do 24h. bd

2009-10-07

Dan odprtih vrat, vreme jasno. Zvečer cirusi in nekaj meglic, potem se zjasni. Temperatura poletna, zvečer 19 potem 16, vlaga 73%. Obiskovalcev spet zelo veliko, začnemo že pol ure pred osmo, potem naval ljudi in končamo šele ob pol polnoči. Ocenjujemo, da je zvečer prišlo več kot 200 obiskovalcev. V dopoldanskem terminu pa tudi kar precej obiska, dve večji skupini otrok iz Prul in krožek. Pred observatorijom imamo Celestronov FirstScope, NexStar 4SE in pa veliki Zeisov binokular, na vrtu pa postavimo še Celestrona CPC800. V knjižnici imamo predavanje o nastanku vesolja, v kupoli demonstracija opazovanj s teleskopom Vega. Seeing dober od 1.5-2". Opazujemo Jupitrove satelite in pa pasove, Rdeča pega je vidna, je pa kontrast slab, sicer imamo filter V to je zelen, potem pa podrobno slikamo še Luno. Obiskovalci različni, sprva bolj skupine otrok in staršev, so skoraj razočarani, ker ne morejo pogledati sokozi Vega teleskop, potem bolj zahtevne skupine, želijo naprimer, da demonstriramo fokusiranje teleskopa s CCD kamero in podobno. Obiskovalci izpolnijo tudi anketo od MLA. Za naslednjič bi veljalo pripraviti malo bolj diferencirane predstavitve, recimo vsaj primerne za otroke oziroma za bolj tehnično publiko. Lahko naredimo tudi oznake kot napovednik ali smer ogleda ali kaj je kje. Opazovanja vodili A. Gomboc, T.Zwitter, B. Dintinjana, H. Mikuž, U. Jauregi in D. Kopač. od 19h do 24h. bd

2009-09-21

Noc jasna, temperatura 19, vlaga 69%, ni kondenzacije, tlak 974 hPa (station level), seeing pri fokusiranju 1.5". Fokusiramo tako da posnamemo 7 slik s korakom po 0.07mm in merimo FWHM zvezde. Najboljsi fokus je v minimumu tabelirane funkcije in to je pri 15.61mm. Snemamo za projekt "Spremenljive zvezde v kopici M15". Snemamo sekvenco 100 slik s filtrom V, osvetljitev 180s in pokrijemo dobrih 5 ur svetlobne krivulje. Pripravimo in programiramo tudi softver, da se v cevovodu sproti dela astrometricni fit, tako da so slike opremljene z natancnimi wcs koordinatami. To bo pomagalo pri obdelavi in sicer za identifikacijo zvezd po wcs koordinatah, ki so invariantne glede na slike. Za transformacije koordinat iz sistema x,y (logical) v ra,dec (world) in nazaj se uporabi procedura wcsctran v irafu v paketu images.imcoords. Konstante za transformacije so zapisane v headerju vsake slike. Ja nov racunalnik s stirimi jedri pa res dela super, ja kot dinamit. Temperatura CCDja je -8. Teleskop sledi brez problemov. Na koncu posnamemo se serijo kalibracijskih slik: zero, dark in flatV. Opazovala G.Seljak in B.Dintinjana od 19h do 02h.bd

2009-09-08

Noc jasna, temperatura 15, vlaga 75, ni kondenzacije, tlak 1025 SL. Snemanje za testiranje spektroskopa in popravljamo softwerea za mikro fino pozicioniranje. Najprej preverimo pozicijo fibra, po vec urah preverjanja ugotovimo, da se ni spremenila. To je vredu. Posnamemo spekter Jupitra, mnozica crt, se vidi rotacija planeta. Potem snemamo beta Peg, tip M2. Smo potrdili da je fiber zelo blizu nastavljene pozicije. Obdelava sledi. Potem se je pooblacilo. Opazovali D.Paradiz, M.Emin in B.Dintinjana od 20h do 01h.bd

2009-09-02

Dan odprtih vrat, vreme jasno. Obiskovalcev zelo veliko, začnemo že pol ure prd deveto, potem naval ljudi in končamo šele ob pol enih zjutraj. Ocenjujemo, da je prišlo 300-350 obiskovalcev (6 x polna kupola), oziroma po enem drugem načinu štetja od 2 do 3 tisoč (teleskopi, dorišče, parkirplac, kupola, knjižnica vrt).

Pred observatorijom imamo Celestronov FirstScope in pa veliki Zaisov binokular, na vrtu pa postavimo še Celestrona CPC800. Andreja predava o nastanku vesolja v knjižnici. Seeing zelo dober, opazujemo Jupitrove satelite in pa pasove. Diskutiramo o gibanju satelitov in kaj to pomeni. Velike rdeče pege se ne vidi kar vzide šele okoli 2 zjutraj, tranzit naj bi sicer bil on 3h51m SEPC. Potem opazujemo še kraterje na Luni, se vudi bolj malo, ker je skoraj polna, nato pa še planetarno meglico v M57 v Liri. Publika vedno bolj zahtevna, postavljajo vprašanja kot naprimer kako dosežete da ni diletaciji pri spremembi temperature teleskopa, zakaj ne uporabljate aktivnega servo vodenja na tarčo, potem standardno ali verjamete da so na Luni pristali in zakaj se ne vidi zastave, itd. Je pa opazno, da štirje kot smo bili gor ni dovolj za toliko ljudi. Sicer so bili obiskovalci zadovoljni s tem kar so videli, po mnenju mnogih, ki sem jih spraševal bolje od opazovanj v Tivoliji. Postaja pa vedno bolj očitno, da dobivamo stalno publiko, kaksnih 100 ljudi pride vsak mesec in so seveda bili tudi v Tivoliju. Velja razmišljat o kakšni nadgraditvi, kot recimo delavnice za otroke, za odrasle itd... Opazovanja vodili H. Mikuž, A. Gomboc, B. Dintinjana, U. Kostić od 20h do 01h.

2009-08-05

Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Obiskovalcev zelo veliko, že pol ure pred začetkom veliko ljudi, tako da začnemo dvajset minut prej, zadnji pa so zapustili observatorij malo pred eno zjutraj. Na cesti na Golovec nastajajo prometni zastoji. Ocenjujemo, da je bilo v tem času na observatoriju od 200-300 ljudi. Pred observatorij postavimo tri teleskope: veliki Zeisov binokular 20,40x80, promocijsko za MLA Celestronov FirstScope in Galileoscope. Na vrtu pri pasažnem paviljonu pa Celestrona CPC800. Na teleskopu Vega slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Opazovanja vodili J. Urtzi, H. Mikuž, A. Gomboc, B. Dintinjana, U. Žerjal, P. Opara od 21h do 02h.

2009-06-13

Najprej sem posnel Th-Ar lučko s spektroskopom zaradi referenčnih črt pri kasnejšem snemanju zvezd. Zaradi neporavnanih fibrov pri lučki dobim čudno sliko (slika z imenom neporavnani_fibri.fit). Nato sem poskusil posneti nekaj zvezd, vendar centriranje zvezde na fiber, oz. obdržanje zvezde na fibru, ni uspelo. Prva zvezda (HIP 73166) je bila presvetla. Druga (HIP 72976) ni uspela iz neznanih mi razlogov. HIP 69061 je imela v svoji okolici premalo zvezd. HIP 69061 je bila prva, kateri je kolikor toliko sledil (glede na to, kar je program izpisoval na ekranu - sigma, št. zvezd), vendar spektra nisem dobil. Poskusil sem posneti HIP 100240, ki ima veliko zvezd v svoji okolici, tudi tu je od začetka kolikor toliko dobro sledil, ampak spektra ni bilo. Iz screenshotov (slabo_sledenje.JPG in slabo_sledenje2.JPG) lahko poznavalec morda razbere, kaj je bilo narobe. Potem sem posnel meglico M17 z različnimi filtri in pri različnih ekspozicijah (slike, ne spektri). Ker program "zvezda na fiber" očitno ne deluje, kot bi moral, sem se odločil posneti zvezdo v meglici v upanju, da vsaj kaj dobim v spektroskop. Izbrana zvezda je vidna na sliki "zvezda_v_M17.jpg". Na koncu dobim neke črte (slika zvezda_M17_300s.fit). Morda je težava v tem, da se fiber zaradi večkratne demontaže kamere ne nahaja več na podani lokaciji. Pomembni podatki so v mapi http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/F2009-06-13/ Opazoval Matej Emin od 21:00 do 02:30.

2009-06-09

Prvi spekter posnet z novim spektrografom. Justiranje spektroskopa, montaza popravljenega distancnika in preizkus fokusa. Slika super ostra, sirina fwhm sledi bele lucke je 3.7 pixla. Nato snemamo Th-Ar svetilko, I=7.5mA in izmerimo sirina crte v lambda je okoli 4pixle. Fibri so razporejeni

 #3 y=500  -> zvezda    ( spodnji na kolimatorju in v centru osi kolimatorja, na sliki zgoraj )
 #2 y=265                (na sliki na sredini, na teleskopu ni vstekan)
 #1 y=26   -> sky

Snemamo zvezdo kappa Vir, sp.tip K2.5IIIb B=5.537 V=4.192. Osvetlitev 300s, spekter lepo viden, mnozica raznih crt, vidi se tudi emisijske od neba. Kamera nastavimo da hladi na -70, slike izjemno kvalitetne, recimo moja prva crta samo 10 adu enot, fantasticno. Tudi software ze kamero je super, je pojem enostavnosti konzolni program stisnes crko 'a' in slika, stisnes crko 's' in shrani das se enter da potrdis ime slike in to je to. Ravno nasprotno v okensekm programu za apogge in za pozicionioranje ze ure un ure klikamo, neskoncmo zamudno. Mapa s podatki je http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/F2009-06-09/ Opazovala Matej Emin in Bojan Dintinjana od 19h do 02h.

2009-06-08

Justiranje spektroskopa, vstopnih fibrov in testiranje novega softwera za kamero. Vreme sprva delno jasno, potem se zjasni, seeing dober. Temperatura 16C. Preizkus fokusa spektroskopa pokaze da je se vedno vsaj 0.1mm ven. Sicer namerimo fwhm sledi 6-8pixlov, teoreticno bi moral biti ene 4pixle. Poskus dobiti dva fibra na eno sliko uspešen, prav tako trije fibri. Dva sta cisto na robu, vprasanje ce bo prakticno uporabno. Fokus kolimatorja ~352mm (med podnožjema 95.1mm). Fokusiranje z belo lucko, za fibra 1 in 3 (skrajna) da

 S3...fwhm=6.3, y_c=505.5
 S1...fwhm=8.6  y_c=33.9

Velikost čipa: y=6.91mm, razdalja med fibri, izmerjena približno=11.4mm, izračunana iz slike=11.2mm (471.6*13.5*1.76) Pomansava optike kolimator objektiv je 352/200=1.76

Potem snemanje torijeve lucke, velikost spota je 25mm in pokrije tri fibre, oddaljenost 210mm od lece, slike so zelo vredu, zadostuje ze 10s osvetljitev:

 I=15mA
 torij1...60s 
 torij2...30s
 torij3...120s

 I=10mA
 torij4...60s
 torij5...30s
 torij6...10s

Slike so v mapi http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/F2009-06-08/ Narisali tudi skico setupa torijeve lucke.

Potem snemamo zvezdo beta1 Cyg (K3) to je svetlejsa v dvojici. Ne uspemo spraviti teleskopa na fiber, ker nimamo dokumentacije za software in nevemo kaj je narobe. Bomo nadaljevali jutri. Opzovali Matej Emin, Gregor Traven in Bojan Dintinjana od 18h do 02h.

2009-06-03

Dan odprtih vrat, pretezno oblacno. Veliko obiskovalcev, predstavitve vodili U. Kostič, J.Urtzi, H.Mikuž in B.Dintinjana od 21h do 23h.

2009-05-25

Jupiter posnet danes zjutraj ob 3:53, Rdeča pega desno spodaj. Na sliki je sever gor, zahod na desni. Za primerjavo glej efemeride. Vreme jasno, brez oblakov, slikali z objektivno masko in filtri planet Jupiter. Izvedli vajo Rotacija Jupitra. Posneli serijo posnetkov planeta z V filtrom, ki je najprimernejši za opazovanje Rdeče pege. Na zaporednih posnetkih se Rdeča pega pomika proti zahodu, desno. Glej kolaž slike 4 in slike 8 narejene v razmiku 21min. Premik pege je lepo viden, je pa Rdeča pega je precej neizrazita, tudi na zloženem RGB barvnem posnetku se težko opazi. Planet je bil samo 30st nad obzorjem, zato seeing bolj slab, posledično slike bolj meglene. Opazovala skupina Aljoša Hafnerja, opazovanja vodil demonstrator Uros Ž. od 2:30-4:30. Obdelave slik B.Dintinjana in A.Čadež.

2009-05-20

Opazovanje za vajo 'Lastna gibanja zvezd'. Skupina Lukman Peter. Potem posneli tudi globoke preizkusne posnetke objekta KV Uma = XTE_J1118+480 to je X-ray Nova, iskalna karta posneta 2000-03-30. Opazovanja vodil Uros K. in demonstrator Uros Z. od 22:00-02:00.

2009-05-19

Vreme spremenljivo. Najprej nevihte v okolici Ljubljane, nebo pretežno oblačno. Potem se je skoraj razjasnilo a ne za dolgo. Sledil je močan veter, zato smo hitro zaprli loputo kupole. Ob 23h30 se je spet delno zjasnilo. A le toliko, da smo uspeli z Vego posneti sistem Alkor-Mizar.

Vaja Kotne razdalje med zvezdami Iz katalogov smo si za opazovanje pripravili sistem Alkor-Mizar ter dve odprti kopici v Kačenoscu. Skozi luknje v oblakih smo uspeli posneti le Alkor in Mizar. Hlajenje kamere na -5oC. Posneli smo serijo 5 slik z osvetlitvijo 0,2s ter serijo 5 darkov z enako osvetlitvijo. Razen v zenitu je bilo nebo oblačno v vse smeri zato smo ob 0h30 snemanje zaključili. Opazovali so: Katja Vozel, Maruša Vitek, Jacinta Podbršček, Matej Ulčar, Ana Marin in Žiga Ris. Opazovanje vodila H. Mikuž in T. Knaflič od 21h-1h.

Vaja Eliptične galaksije Polja galaksij smo nameravali posneti daljinsko na 60-cm robotskem teleskopu Cichocki na observatoriju Črni Vrh. Pogoji sprva zelo dobri, nebo jasno. V seznam regij smo vnesli regijo na koordinatah 12h27m +13o, ki pokriva jato galaksij v Devici. Regija je bila velikosti 2x2 polja. Posamezno polje pokriva 62'x62'. Po ena ponovitev v VR in prozornem filtru. Žal se snemanje ni izvedlo, ker se je tudi na Črnem Vrhu ob 22h55 pooblačilo. Regijo z galaksijami bomo ponovno dali snemati naslednjo jasno noč. Opazovali so: Janez Turk, Tilen Knaflič in Klemen Zelič. Opazovanje vodil H. Mikuž od 21h30-1h.

2009-05-18

Vreme jasno, temperatura 20st, relativna valaga 67%, tlak 1017mB. Snemanje prehoda postaje ISS. Montiramo kamero Alta 16E. Najprej fokusiramo teleskop na zvezdi beta Leo, osvetlitev 1s z objektivno masko. Fokus je 15.63 dolocimo v temenu paraboole. Minimalni FWHM zvezde je 2.9pixla, to je 1.8". Seeing torej je kar dober. Pripravimo vodilno datoteko za satelit, snemanje ISS brez problema, teleskop precej dobro sledi, ni pa postaja tocno v centru ampak ene 5' iz centra in miruje znotraj nekaj deset locnih sekund. Z ekspozicijo 0.4 da saturirane posnetke pri prvem prehodu. Pri ekspoziciji 0.1s pri drugem prehodu slike boljse, brez tezav locimo modul Zarya in solarni paneli. Slike snemamo pri binningu 2x2, tako dobimo cca 10 slik pri prehodu. Locljivost slikovnega elementa je 0.64" kar je idealno sempliranje za 1.2" seeinga. Slike se obdelujemo, da bomo dolocili kotne dimenzije objekta. Potem izvedemo se snemanje za projekt Aberacija svetlobe, dolgo razmisljamo na kaksni visini se pri nas vidi nebesni pol, potem nastimamo koordinate na 359:50:00 46:0:0 in je gor. V slabi uri naredimo serijo 20 posnetkov. Mapa s slikami je tu. Opazovanje vodil B.Dintinjana od 20h do 01h.

2009-05-14

Vreme sprva precej oblacno, potem se pocasi jasni. Najprej opazovanje za MLA, obisk tri skupine iz firme Halcom. Na dvoriscu postavimo nov Andrejin Celestron 8, v kupoli za demonstracijo snemamo Saturna. Snemalna kamera je Andor, seeing precej dober, samo ocenjen na 1", lepo je opazna senca obrocev. Presenetljivo da je na oko v C8 kontarst sence precej boljsi kot je sicer videt na Vegini sliki. Slike bo potrebno se procesirat. Na sliki sicer vidnih tudi 5 satelitov, se dva pa sta tezko razpoznavna v siju planeta, na oko, v okularju pa vidim samo tri. Teleskop Vega je bi konfiguriran v sekundarnem fokusu f=5.83m, hitra Andor EMCCD kamera 1Kx1K, polni premer teleskopa 70 cm, osvetlitev slike 0.07s, brez opticnih filtrov. Posneli tri sekvence 8fps, cca 6Gb. Potem se vreme spet pooblaci, zato napovedana spektroskopska snemanja prestavimo. Opazovanja vodili A.Gomboc, U. Kostic, B.Dintinjana od 20h-24h.

2009-05-11

Opazovanje prehoda Mednarodne vesoljske postaje ISS in drugih satelitov.

Od 6 objektov smo uspeli dobiti v polje samo enega (prvega). Vendar teleskop takrat še ni bil fokusiran, zato slika ni uporabna. Potem smo ga natančno fokusirali. ISS je šla le nekaj stopinj od zenita vendar je nismo dobili v polje. Pri snemanju ISS se je zgodilo tudi to, da so nekateri posnetki na sredini sekvence saturirani po celem čipu. Ne vemo v čem je težava. Lahko da ni bil dovolj točno nastavljen čas ali pa morda teleskop ne more slediti tako hitrim premikom. Prvi satelit pa je prilezel v polje šele na sredini dogodka, ga prečkal in spet izginil iz polja. Je bil pa ta satelit najpočasnejši od vseh. Morda pride do tega zaradi neupoštevanja refrakcije? Pred opazovanjem ISS smo postavili teleskop na koordinate M67 vendar kopice v polju Andor kamere ni bilo. Polje je veliko 5'x5'. Teleskop smo potem poslali na Alfo Cnc in ga na njej fokusirali. Zvezda je bila na robu polja. Očitno je nekaj minutna razlika med koordinatami, ki jih dajo kotomerji in koordinatami kamor teleskop v resnici gleda. Mapa s podatki http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-05-11/ Opazovali so Peter Naglič, Nejc Rosenstein, Matej Krajnc, Jure Zmrzlikar, Teo Močnik. Opazovanje vodila Uroš in Herman.

2009-05-07

Snemanje bliskov satelitov Iridium. Odpravili smo se na Toško čelo, kjer smo opazovali dva bliska satelitov Iridium:

Podatki o bliskih so dobljeni iz spletnega servisa na http://www.heavens-above.com Prvi dogodek je bil nad SV obzorjem in smo ga uspešno posneli. Drugi je bil nad JZ obzorjem in smo ga tudi opazovali. Žal pa kamere nismo imeli usmerjene v pravo smer in smo ga zgrešili za kakih 20 stopinj. Študenti imajo zdaj nalogo, da v naslednjih dneh sami posnamejo še en blisk. Med opazovanjem je bila nad vzhodnim obzorjem polna Luna, na nebu pa nekaj tankih cirusov. Podatki o snemanju: Digitalni fotoaparat Canon 20D, osvetlitev 1 minuta z odštetim temnim tokom, občutljivost ISO 400, zoom objektiv 28-135 mm, efektivna goriščna razdalja 47 mm, zaslonka zaprta na f/6.3. Posneto v JPEG in RAW formatu. Opazovali so Jan Šömen, Alen Oblak, Matej Gomboc, Simon Žagar in Mitja Kelemen. Opazovanje vodil Herman Mikuž.

2009-05-07

Opazovanje za projekt "Svetlobna krivulja spremenljive zvezde YZ Boo". Opazovali M.Zerjal in V.Irsic. Opazovanja vodil P.Opara od 21h do 4:30h.

2009-05-06

Dan odprtih vrat, vreme zvecer jasno, ze pol ure pred zacetkom pred observatorijem mnozica ljudi. Postavimo veliki binokular in nextstarja. Tudi slkamo z Vego. Opazujemo Saturna in Luno. Potem se pooblaci. Opazovanja vodili Andreja, Herman in Bojan od 20h-24h.

2009-05-05

Vreme megleno, koprena. Opazovanje Lune in višina gora na Luni. Opazovali Šmitek Petra, Gorjup Franci, Serušnik Zdenka, Žunkovič Uroš. Potem se opazovanje YX Boo, skupina Maruška Žerjal in Vid Iršič se je pa potem delono pooblačilo in smo zaključili. Opazovanja vodil Uroš Žunkovič od 21h-24h.

2009-04-22

Iskanje asteroidov v okolici opozicije. Posneli regijo velikosti 3x3 polja na koordinatah:

• 13h50m00 -10o00'00"

Velikost posameznega polja 62x62 minut. Začetek snemanja ob 22h08, konec snemanja ob 22h37. Snemali smo daljinsko na 60-cm robotskem teleskopu Cichocki na observatoriju Črni Vrh. Pogoji zelo dobri, nebo ves čas jasno. Vlaga okoli 72%, temperatura 10oC. Temperatura hlajenja CCD -30o, bining 2. Za vajo smo prenesli 1 četvorček in s Fitsblinkom poiskali nekaj asteroidov. Na enem smo naredili astrometrijo in objekt s pomočjo spletnega orodja MPC Checker identificirali.

Opazovali so Domen Dolšak, Jan Kozjek, Tanja Hribar, Ahac Pazlar, Veronika Hladnik in Darjan Govednik. Opazovanja vodil H. Mikuž od 20h30-24h.

2009-04-06

Opazovanje Lune in Saturna. Vreme jasno, 14stC, vlaga 57%, tlak 1015 raste. Seeing dober, ocenimo v NexStarju na 1", se vidijo uklonski kolobarji. Imamo 5 skupin študentov, ker so prejšnji teden zaradi slabega vremena odpadla opazovanja. Na dvorišču postavimo Nexstarja in skupina iz PeF trenira postavljanje teleskopa. Na Vegi slikamo Luno v polni resoluciji. Mapa s slikami je tukaj. Opazovanja vodili U.Kostić, H.Mikuž, B.Dintinjana in demonstrator U. Žunkovič od 20h-24h.

2009-04-05

100 ur astronomije na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, vreme jasno, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju 40x80 in 10cm Celestronom, potem naredimo še slike na Vegi. Slika Lune je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika Saturna je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. Saturnovi sateliti se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). Vse slike obrnemo tako da je sever gor, vzhod na levi. Potem tudi razlagamo o teleskopih, o astronomiji, o vesolju. Za obiskovalce skrbeli B. Dintinjana, H. Mikuž, P. Opara, A. Gomboc, T. Zwitter in A. Čadež od 19-23h.

2009-04-01

Dan odprtih vrat observatorija. Ze dopoldne večja skupina dijakov. Zvečer vreme oblačno, obiskovalcev pa vseeno veliko, spet ene trikrat napolnimo kupolo. Kupolo sicer odpremo, ker ne dežuje, zaradi oblakov pa ni nobene zvezde. Pripravimo ogled in razlago nasega hightech teleskopa, v kontrolni sobi razlago opazovanj s teleskopom Vega, v knjižnici predstavitve študija astronomije in predstavitve literature. Za obiskovalce skrbeli T.Zwitter, A.Gomboc, H.Mikuz in B.Dintinjana od 19-22h.

2009-03-26

Opazovanje za projekt "HR diagram zvezdne kopice". Opazovali so Rok Rožman, Peter Opara, Jošt Vrabiè Koren, Marjeta Tušek, Jernej Laloš.

2009-03-25

Opazovanje za projekt "HR diagram zvezdne kopice". Vreme jasno, temperatura 1stC, vlaga 67%, seeing bolj slab, ozracje precej megleno. Slikamo kopico M67 v barvi V in B. Zacnemo z zamudo, ker demonstrator ni imel kljuca. Opazovali so Rok Rožman, Peter Opara, Jošt Vrabiè Koren, Marjeta Tušek, Jernej Laloš. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h-24h.

2009-03-24

Opazovanje za projekt "Slikanje satelitov". Vreme jasno, pripravili za sledenje postaje ISS, Lacrosse3, Envisat, Cosmos 1908. Montirali Andor kamero, bajonet se ne zapne vredu. Kamero fokusiramo na epsilon Leo brez problemov, seeing bolj slab, fwhm okoli 2.5". Na začetku težave s kompatibilnostjo vodilnih datotek za satelite, ker so pripravljene v oknih, potem ušimamo formate, med drugim mora biti oznaka 'unix' za konec vrste, potem problemi v softwerju od teleskopa ker bila ura za eno uro naprej, problem izvira iz cjevske funkcije mktime pri branju časa v satelitski datoteki, flag tm_isdst=1, kar pomeni poletni čas, ugotovili ko debugiramo program. Potem sledenje končno teče kot mora, sledimo satelitom, ampak jih ni gor. Težave še kar naprej, potem ugotovimo, da je kamera Andor nepravilno nameščena, in se je odvila iz ležišča in premakne za cca 5 mm in je bila močno izven fokusa. Zadnji ki je kamero uporabljal ni privil matic, pri montaži pa tega nismo opazili. Zadevo popravimo. Potem ni več prehodov satelitov, ki bi lahko posneli. Program še enkrat preverimo in pozicionira vredu, sledi tudi vredu, fokus je tudi vredu in posnamemo Saturna. Super, vidijo se obroči, občasno tudi senca obročev na planetu. Satelitov ni videt. Opazovali Matej Krajnc, Nejc Rosenstein, Peter Naglič, Teo Močnik, Jure Zmrzlikar. Opazovanja vodil Bojan Dintinjana in demonstrator Tilen Knaflič od 19 do 24h.

2009-03-23

Opazovanje za projekt "Radialna odvisnost gostote zvezd v kroglasti kopici M53". Vreme najprej delno jasno, potem se zjasni in lahko snememo. Temperatura ob zacetku opazovanja 10st, vlaga 37%. Kamero hladimo na -17.0. Za ogrevanje irafa obdelali slike satelita Iridium od opazovanj 2009-03-11 glej graf. Za projekt snemamo kroglaste kopice M53, M3, ngc4147 in ngc5466. Teleskop dobro sledi, nobena od slik ni premaknjena. Posneli tudi kalibracijske slike zero, dark in flat. Opazovali Simon Jazbec, Denis Brojan, Iztok Strelec, Domen Muren. Opazovanja vodil Bojan Dintinjana od 20h do 24h.

2009-03-17

Snemanje asteroidov v okolici opozicije. Posneli dve regiji velikosti 3x3 polja na koordinatah:

• 10h40m00 +08o00'00"
• 11h39m41 +02o46'32"

Velikost posameznega polja 62x62 minut. Začetek snemanja ob 23h03, konec snemanja ob 00h14. Prva serija je pomotoma posneta pri bin=1, druga serija pa v bin=2. Snemali smo daljinsko na 60-cm robotskem teleskopu Cichocki na observatoriju Črni Vrh. Pogoji zelo dobri, nebo ves čas jasno. Vlaga okoli 94%, temperatura 4oC.

Opazovali so Tjaša Rihar, Mateja Gosenca, Bojana Protner, Jure Aplinc, Tomaž Suhovršnik, Žiga Štancar in Herman Mikuž od 21h do 0h30h.

2009-03-11

Snemanje bliskov satelitov Iridium. Iz lokacije Astronomski observatorij Črni Vrh smo posneli dva zaporedna bliska satelitov Iridium. Dogodka sta bila nizko nad severnim obzorjem, zato smo za opazovanje izbrali oddaljeno lokacijo z malo svetlobnega onesnaženja. V času bliskov je bila nad vzhodnim obzorjem skoraj polna Luna. Nebo zato zelo svetlo. Podatki o bliskih satelitov Iridium dobljenih iz spletnega servisa na http://www.heavens-above.com za lokacijo Črni Vrh:

• 20:16:04 -4 18° 6° (N ) Iridium 57
• 20:15:05 -1 21° 5° (N ) Iridium 94

Ker sta bila dogodka časovno razmaknjena samo za 1 minuto in le nekaj stopinj narazen se nam je ponudila priložnost, da na enem posnetku posnamemo dva bliska. Iz podatkov smo ocenili, da bosta oba dogodka trajala približno 2 minuti. V tem času pa naj bi satelita na nebu prepotovala razdaljo okoli 10 stopinj. Temu smo prilagodili tudi način snemanja.

Posnetek dogodka

Podatki o snemanju:

Digitalni fotoaparat Canon 20D, osvetlitev 2 minuti, občutljivost ISO 400, zoom objektiv 28-135 mm, efektivna goriščna razdalja 47 mm, zaslonka zaprta na f/5.6. Posneto v JPEG in RAW formatu.

Opazovali so Denis Brojan, Iztok Strelec, Domen Murn, Simon Jazbec in Herman Mikuž

2009-03-04

Dan odprtih vrat observatorija. Vreme slabo, megla in dežuje, opazovanje ni možno. Že dopoldne skupina učencev, zvečer pa obisk kakšnih 50 obiskovalcev, kljub slabemu vremenu vsaj trikrat napolnimo kupolo. Razlagamo teleskop, z laserjem kažemo kako potujejo žarki skozi teleskop, potem kažemo slike, ki smo jih posneli, Venero, Luno, meglico M1, pa M42. Razlagamo kaksne projekte delajo naši študenti, mladina posluša in sprašuje. V knjižnici postavimo Nexstarja, delimo zgibanke. Za obiskovalce poskrbeli J.Urtzi, H.Mikuž in B.Dintinjana od 10h do 21h.

2009-02-27

Justiranje spektroskopa in vstopnih fibrov. Vreme sprva jasno, potem po polnoči meglice. Temperatura 10C, vlaga 45%. Alto lahko hladimo samo do -13. Usposobili program za pointing. Centrilali pozicijo centralnega fibra št 3, montirali flip mirror na izstopu iz fibra in peljali v 35mm objektiv in hitro kamero Andor za testiranje pozicije in fokusa. Pozicija je skoraj isto kot pri odjemalni glavi za 50um fiber, fokus izgleda ok, nismo posebej testirali. Prepustnost v fibru izgleda ok, za zvezdo V=3.53 dobimo 20000 enot/s. Teleskop sledi brezhibno, na fibru ostane zvezda vec deset minut, autoguider usposobili in sledi. Filter za autoguider je V. Širina spektra je pod 7 pikslov, kar je blizu teoretične vrednosti. Posneli spekter zvezd delta Gem, V=3.53m in zvezde Iota Hya V=3.91 B=5.25. Osvetlitveni čas 30s za spektre, 10s za guiding, 0.1s na Andorju. Slike prevedli v fits. Obdelava je v teku. Mapa s podatki je tu. Opazovali D.Paradiž, M. Emin, B.Dintinjana od 20h do 02h.

2009-02-19

Projekt Venerine mene, vreme jasno, temperatura -1°C, vlaga 48%, zvečer nekaj cirusov, potem jasno. Slikamo Venero z objektivno masko, v filtrih UBVRI, čas osvetlitve od 0.01s do 0.1. Slike VRI deloma saturirane, B in U so dobre. Zanimiva je primerjava mene posnete 5.1.09. Potem slikamo še meglico M42 in M1 ter galaksijo M33 v barvah. Slike so pravilno obrnjene, sever je gor, vzhod levo. Zvezdica v seredini, dvojnica, ta šibkejsi je pulzar. M1 je videt kar impresivna, M33 pa je najbrž še premalo osvetljena za kvalitetno RGB sliko, to je za visoko razmerje signal/šum S/N . Mogoče bi morali narediti še sliko "L" kot luminositi, naprimer brez filtra. Mapa s podatki je tu. Opazovali Peter Opara, Jošt Vrabič Koren, Marjeta Tušek, Jernej Laloš, Rok Rožman, opazovanja vodila U.Kostić in B.Dintinjana od 18h-24h.

2009-02-12

Snemanje M42 s teleskopom Vega (za vajo demonstratorjev). Barvni filtri ne delajo, ker smo pozabili uključiti filterski kontroler. Začetek opazovanja ob 19.30h, konec ob 23h30, začetni pogoji so dopuščali snemanje M42, saj je bilo povečini oblačno z izjemo območja okoli ozvezdja Orion. Posneli smo 2 sliki M42(5s in 10s) in za vajo še bias, dark in flat. Proti koncu opazovanja se je še bolj pooblačilo. Vlaga okoli 55%, temperatura 0oC. Opazovali Peter Opara, Tilen Knaflič in U. Kostić.

2009-02-12

Snemanje asteroidov v okolici opozicije. Velikost regije 3x3 polja. Velikost posameznega polja 62x62 minut. Začetek snemanja ob 21h10, konec snemanja ob 21h40. Vzhod Lune ob 21h12. Luna ni bistveno motila snemanja, ker je bila tik nad obzorjem. Snemali smo daljinsko na 60-cm robotskem teleskopu Cichocki na observatoriju Črni Vrh. Tik pred začetkom snemanja se je popolnoma zjasnilo. Vlaga okoli 55%, temperatura 0oC. Slike so na strežniku astro v imeniku http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/D2009-02-12/ Opazovali H. Mikuž, Janez Turk, Tilen Knaflič in Klemen Zelič.

2009-02-04

Dan odprtih vrat observatorija. Vreme pretežno oblačno, občasno med oblaki vidna Luna. Visoka relativna vlaga, temperatura 3°C, na kupoli še vedno razmočen sneg, kupole zato ne odpiramo. Za ogled Lune postavomo na dvorišču dvogled 40x80mm, sicer kažemo teleskop Vega, razlagamo razne eksperimente in posnetke iz arhiva. Zanimanje zelo veliko. Dopoldne predvsem obiski otrok iz krožkov, zvečer tudi posamesniki, krožkarji, amaterji iz klubov, tudi cele družine se zanimajo za literaturo o astronomiji, nasvete za uporabo teleskopa in podobno. Za kakšnih 80 obiskovalcov poskrbeli U. Kostič, J.Urtzi, H.Mikuž in B.Dintinjana od 10h do 21h.

2009-01-09

Prva luc spektroskopa (Na-dublet). Noc jasna, temperatura -8C, relativna vlaga 78%. Kalibrirali spektroskop na Na lucko dobimo sirino FWHM crte 6,9pix ~ 1A, in posneli prve posnetke Lune, potem snemali tudi Gamma Ori 1.62 mag ampak nismo uspeli centrirati fibra. Opazovala B.Dintinjana in M. Emin od 17h-23h.

2009-01-05

Planet Venera, posneta z objektivno masko, binning 1x1, ločljivost 0.3"/pixel, filter B, osvetlitev 0.1s. Vreme jasno, postopno se slabša, zaradi prihoda fronte, zadnje slike posnete že v 'meglici', visoki koprenasti oblaki. Temperatura zraka zunaj -5°C, v kupoli -3.3°, zrak suh, relativna vlaga 65%. Posneli se planet Uran in Luno z barvnimi filtri B,V,R. Demonstracijsko opazovanje za študente PeF. Opazovanje vodil U. Kostić in B.Dintinjana.