AAstronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega
|
|
Dnevniki opazovanj2011-12-22 Poročilo o izvedbi Dan odprtih vrat Dan odprtih vrat - zimski solsticij. Že dopoldne pride kar nekaj obiskovalcev in pride tudi ekipa od pop tv 24ur in posnamejo prispevek. Zvečer vreme delno jasno, temperatura -1,5˚C, vlaga 95%, brez vetra, pogoji bolj slabi za opazovanje. Lune ni. Kasneje se naredi megla. Obiskovalcev spet kar veliko, tokrat razdelimo vstopnice, zadnji ima številko 161. To je bila zelo dobra ideja, ljudje so bili zadovoljni. Postavimo oba šolska teleskopa na plato, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici in pa uvodno razlago pred observatorijem. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 17h do 21h. Tokrat smo imeli tudi nočno malico pri Jovotu. Pri izvedbi sodelovali: Dunja Fabian, Gal Matijevič, Maruša Žerjal, Drejc Kopač, Tomaž Zwitter, Bojan Dintinjana, Mateja Gosenca, Teo Močnik, Herman Mikuž, Vid Iršič in Janez Kos. Če sem še koga pozabil sporočite, tudi če imate še kakšne nove predloge. 2011-11-28 Servisiranje teleskopa Vreme jasno, temperatura 7˚C, vlaga 60%, seeing dober, ocena manj kot 2", piha sibak vzhodnik, pogoji dobri za opazovanje, Luna zahaja ob 20h 17% osvetljena. Modelska napoved za seeing daje povprecen 1,77". Ze dopoldne ponovno kolimiramo teleskop, tokrat popustimo bocne nosilce, ki so stiskali primarno zrcalo. Slika defokusiranega teleskopa se vedno kaze na minimalen tilt sekundarja. Slike v fokusu se vedno repki. Nic bolje kot vceraj. http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2011-11-28/2011-11-28.focus.2.html Potem fino kolimiram na zvezdi, vendar ker teleskop nima kontrolne rocice imam silne tezave, da na vsakem koraku centriram zvezdo. Na teleskopu visim kot opica in imam gor se prenosnik in v temi tipkam koordinate, zelo zamudno in storasto. Pod nujno bomo morali zrihrati kontrolno rocko sicer samo izgubljamo cas po nepotrebnem. Opazoval B.Dintinjana od 18h do 21h. 2011-11-27 Servisiranje teleskopa Vreme jasno, potem ko je bila dva tedna megla, temperatura 7˚C, vlaga 60%, seeing bolj slab, okoli 3-4", piha sibak veter SSV smeri, sicer pogoji dobri za opazovanje, Luna zahaja ob 18h 9% osvetljena. Sicer modelska napoved za seeing daje povprecen, v njihovi skali zgornje plasti 2, spodnje 4 (1 zanic 5 izjemno dobro), integracija skozi plasti v locnih sekundah napoveduje celo 1,06" kar pa je ocitno bolj numericni kiks. Ze takoj pri fokusiranju teleskopa se pokaze, da je precej dekolimiran, zvezde imajo po vsej sliki komaticne repke. Slike nikakor ni mogoce izostriti. Sicer je seeing lahko tudi zelo slab, ampak v goriscu bi morale biti zvezde vsaj okrogle, pa niso. Slika izven fokusa pokaze hudo izosnost optike. Tako slabo kolimiranega teleskopa se nisem videl. http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2011-11-27/2011-11-27.focus.6.html Potem posnamem eno serijo M31 za kefeide, globok posnetek, pa so zvezde tudi pri binningu 4 razmazane. Preverim tudi, ce je vse v redu prisraufano, pa je, zamenjem filter pa isto, zrcalo tudi ni zaroseno. Kaj je narobe s tem teleskopom ne vem. Opazoval B.Dintinjana od 17h do 20h. 2011-11-12 Servisiranje teleskopa Vreme jasno, temperatura 4˚C, vlaga 60%, seeing dober okoli 1" sibak veter SV smeri, pogoji dobri za opazovanje, Luna skoraj polna, 96% osvetljena. Kupolo odprem ob 20h, da se teleskop ohlaja. Nadaljujem s testiranjem teleskopa, dopolnjujem programje za delo na daljavo. V novi verziji autofocus.py sem dodal dopolnil online porocilo tako, da generira slikce zvezd v procesu fokusiranja v html. To zelo pomaga pri nadziranju teleskopa in oceni pogojev opazovanja pri delu na daljavo. Se vedno ima teleskop opticne probleme, to se vidi, da ko je slika najbolj ostra zvezde niso okrogle, ampak crtice. Glej recimo http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2011-11-12/2011-11-12.focus.14.html Opazoval B.Dintinjana od 20h do 01h. 2011-11-11 Servisiranje teleskopa Vreme jasno, temperatura 5˚C, vlaga 70%, seeing dober okoli 1" sibak veter S smeri, pogoji dobri za opazovanje, Luna polna 99% osvetljena. Kupolo odprem ob 17h, da se teleskop ohlaja. Testiram teleskop po obseznih popravilih in izboljsavah, najprej preverim premikanje teleskopa, nova verzija sotwerja ima sedaj vgrajen balisticni premik za vecje razdalje, povecal sem tudi hitrosti na sedaj 2,7˚/s in tudi povecal pospesek na 0,27˚/s. Zdaj se teleskop premika super, minimalno pa se vedno zaniha ko se na tarci vkljuci servo. Zdi pa se da servo se ni optimalno nastavljen. Potem sem preveril nastavitev derotatorja, je vredu, zamik je samo 0.05˚ kar je zelo vredu, to pomeni, da je stanica ccdja poravnana v smeri S-J. Potem fokusiram teleskop, procedura in irafov task starfocus lepo najde best focus ampak ni vredu. Pokaze se, da so zvezde kot crtice. Bo se potrebno preveriti kaj je s tem. Potem se mi je pri premikanju fokusa zastekal mehanizem, sem moral gor in znova ponastavil pozicijo, problem tega fokuserja pa je, da nima koncnega stikala in ni mozna samodejna inicializacija. Sem si pa ogledal kje bi bilo mozno dodati mikrostikalce. Ob 22h se je zacelo oblaciti. Opazoval B.Dintinjana od 18h do 23h. Prvi del opazovanja opravil na daljavo. 2011-10-05 Vaja: Mejna magnituda v Ljubljani Vreme jasno, temperatura 16˚C, vlaga 92%. Luna: prvi krajec, zahaja ob 1.00. Postavimo teleskop SkyWatcher in ga umerimo na treh zvezdah. Kamero hladimo na -25˚C. Posnamemo približno ista polja kot 9. 6. 2011, tokrat z ekspozicijskimi časi 10", 15" in 60". Nato ugasnemo luči javne razsvetljave na dovozu do observatorija in posnamemo še nekaj slik pri teh pogojih. Posnetke "dark" snemamo sproti. Opazovali Franci Gorjup, Jošt Vrabič Koren. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 23.00 do 3.00. Spektroskopija Vreme pretežno jasno, skozi noč se pojavi nekaj letalskih sledi, ki občasno zmotijo kako meritev. Na začetku sem posnel lučko skozi fibra 2 in 3 pri različnih vpetjih na spektrografu. Nato sem posnel nekaj zvezd in pri nekaterih tudi nebo skozi fiber "object" in skozi "sky". Zaradi omenjenih letalskih sledi sem imel nekaj težav pri določenih zvezdah (jih ni scentriral), tudi Luna je delala probleme, preden je zašla. Skupaj sem uspel posneti 7 zvezd, nekatere dvakrat. Predlagam popravek programskega modula "spiral mode". Pri obhodu se velikokrat zgodi, da teleskop oplazi zvezdo, vendar ne dovolj, da bi signal presegel določen prag, zato naredi še en obhod. To traja nekaj minut. Zaradi tega bi bilo dobro, da bi trenutno vrednost signala primerjal z eno ali dvema prejšnjima vrednostima in če bi bila sedanja za nek delež nižja od prejšnje, bi se vrnil za en korak in tam začel novo spiralo s prvim korakom pravokotno na prejšnjo pot. Povprečna vrednost hitrega spektra sedaj včasih zavzame negativno vrednost, ker hladimo kamero na -80 stopinj, odšteje pa povprečje, dobljeno pri -70. Enkrat je izpadel kabel od kupole, sicer je pa vse delovalo brez problemov. Opazoval M. Emin od 19h do 03:30. 2011-10-04 Spektri standardnih RV zvezd, servis teleskopa. Vreme jasno, temperatura 17˚C, vlaga 70%, seeing dober okoli 1" brez vetra, pogoji spet praktično idealni za opazovanje. Luna 60% zaide ob 24h. Nadaljujemo snemanje spektrov RV standardnih zvezd. Najprej slikamo ThAr lucko skozi objektni fiber in nato se skozi sky fiber. Potem posnamemo se 12 zvezd, od 2m do 7.9m, osvetljitve od 30 do 600s snemamo po en spekter na zvezdo. Premik na fiber deluje bomba, centriranje pa je malo bolj problematicno, se trimamo konstante v softwerju, tako da tece cim bolj ucinkovito. Vecino zvezd res kar takoj butne v fiber, pri nekaterih posebno bilzu (in dalec) okoli zenita pa ima tezave, ker zvezda driftira ven, program pa jo sili not. Na koncu se enkrat posnamomo ThAr lucko na oba fibra. Andor kamero hladimo na -80, je pa treba vkljucit 'power' stikalo v pozicijo 2. Na zvezdi preverimo kolimacijo teleskopa, programsko v autofokusu izmerimo fwhm 1,5" seeing, preverimo se v teleskop Celestron 11 na vrtu in je definitivno boljsi. Potem primerjamo Jupiter v C11 in Vegi, pa je v C11 v povprecju boljsi. Ugotovimo, da se je v kupoli obcasno zelo poslabsa seeing, kot da od nekje prihaja topel zrak. Tega na vrtu ni, gledamo pa isti objekt. Opazimo tudi, da premik kupole (sledenje) vidno zamaje teleskop za kaksno 1". Tu bo potrebno obvezno narediti mehki zagon motorjev. Potem preizkusimo se novo video kamero in software in lepo dela. Opazovali: M.Emin, H.Mikuz in B.Dintinjana od 19h do 5h. 2011-10-04 Velikostna porazdelitev kraterjev na luni. Dobimo se ob 19:00, vreme popolnoma jasno, seeing dober. Temperatura ob koncu opazovanja 16°C, vlaga 80%. Postavimo teleskop Newton, ga kalibriramo. Poskusimo slikati luno s pomočjo CCD-kamere, a so vse slike presvetle. Slikanje nadaljujemo z DSLR-jem. Uspešno naredimo nekaj posnetkov, kar nekaj jih je uporabnih za izvedbo meritev. Opazovanje zaključimo ob 23:00. Opazovali: Grega Belšak, Matija Čufar, Gašper Stopar, Simon Cof, Luka Perpar. Opazovanje vodil Luka Perpar. 2011-10-03 Opazovanje kefeid v M31, spektri standardnih RV zvezd. Vreme jasno, temperatura 18˚C, vlaga 50%, seeing dober okoli 1" brez vetra, pogoji spet praktično idealni za opazovanje. Luna 50% zaide ob 23h. Najprej preverimo fokusiranje teleskopa, potem ko smo ga kolimirali. Slike boljse kot prej, se pa opazi, da je sedaj kamera spet nagnjena, ker so spet popustili eni (od Urosa) vijaki za izolacijo, ki drzijo kamero, zato je cip rahlo postrani in so zvezde na spodnji polovici slike neostre, v sredini in zgoraj pa so ostre. To bomo morali se popraviti. Sicer slike zelo lepe za gledat, ni nobenih pack. Pozicija fokusa se je premaknila za 1mm po kolimiranju, zdaj je okoli 13,0 mm. Posnamemo regije za kefeide v M31, posnamemo v binningu 2 in nato preizkusimo se binning 3. FWHM slik se zmanjsa iz 5 na 3 piksle, kar je v obeh skalah caa 3" in to na sliki za 5 in 3 minutno osvetljitev. Slike so bomba zato takoj popravimo skripte in posnamemo obe regiji se v bin 3. En piksel potem meri ~1" Obdelava flatdark in astrometricni fit gre vredu, sestavanje tudi, le pri oprvi regiji spet opazimo, da je sesteta slika v kotkih malo sfizena, to pa zaradi slabega fita. Na regiji 2 so astrometricni standardi samo v spodnji polovici, mi pa seveda extrapoliramo na celo sliko. Mogoce bi slo z bolj izostrenimi kriteriji za match ali pa rocno klikanje zvezd. Na treh slikah spet dobili EMI sranje, elektromagnetne motnje, te slike sem prestavil v mapo cudno. Ne nazadnje bomo res morali zrihtati ozemljitev, tako kot imajo drugi observatoriji po svetu. V drugem delu noci posnamemo spektre 7 standardnih zvezd za radialne hitrosti. Sestavimo scheduler datoteko, snemanje tece robotsko, le zvezde HD3765 (00:40:49.247 +40:11:14.01) spet ni zmogel, ker gre preblizu (~10˚) zenita. Se trudi, ampak zvezda prej pobegne predno jo uspe fino centrirat v fiber. Ostale posname z osvetlitvijo 100-500s po en spekter na zvezdo, za zvezde do 7,5mag. Prej in potem posnamemo se ThAr lucko. Opazovali V. Brezar, M.Emin in B.Dintinjana od 19h-03h. 2011-09-29 Servis teleskopa. Vreme jasno, temperatura 17˚C, vlaga 60%, seeing bolj slab, piha vzhodnik 10km/h, Lune ni. Z laserjem poravnamo optično os teleskopa v sredino sekundarnega zarcala. Potem kolimiramo sekundarca tako, da se žarek odbije nazaj v izhodišče. Potem na zvezdi kolimiramo primarno zrcalo. Ker je zaradi vetrov bolj slab seeing težko kontroliramo premike zrcala. Tudi Lasalove uteži nekako niso optimalno nastavljene, tako da se zrcalo dvigne, potem se pa ne spusti. Preizkusimo z okularjem, zvezde kolikor seeing dopušča so ostre, pogled skozi okular na Vegi pa je res fantastičen, kopice se vidi kar v barvah...Teleskop servisrala H.Mikuz in B.Dintinjana od 20h do 2h. 2011-09-27 Opazovanje kefeid v M31. Vreme jasno, temperatura 20˚C, vlaga 60%, seeing dober okoli 1" piha vzhodnik 5km/h, pogoji spet praktično idealni za opazovanje. Lune ni. Ob 1h nizki oblaki. Nadaljujemo z opazovanji, pripravimo še drugo regijo, slikamo 12 slik po 300s za vsako. Snemanje ene regije traja cca 1h. Astrometrični fit in seštevanje slik deluje super. Sedaj imamo pozitivno identificiranih 5 ali 6 kefeid. V irafu pripravimo še datoteke s koordinatami, da označi kefeide na naših slikah. Mejna magnituda na posnetkih 3000s izgleda da je pri ~19.6 v R. Ja žal nebo je v Ljubljani precej svetlo. Sicer snemanje poteka brez problemov, v autofokusu še dopolnili program da prilagaja trajanje ekspozicije glede na filtr. Zamenjal sem tudi USB kabel za filterski kontroler boljšim, dvojno oklopljenim, zdaj ne javi več nobene napake. Zvezde ves čas malo elipticne, merili pa od visine 40-60 stopinj sicer deluje v redu. Opazovala V. Brezar in B.Dintinjana od 20h do 1h. 2011-09-26 Opazovanje kefeid v M31. Vreme jasno,temperatura 19˚C, vlaga 50%, seeing dober okoli 1" brez vetra, pogoji spet praktično idealni za opazovanje. Lune ni. Pripravimo polje ki vsebuje tri "svetle" Hubblove spremenjlivke. Slikamo v filtru R, osvetljitev posamezne slike 300s. Pripravimo skripto za avtomatsko snemanje serije in obdelavo flatdark. Naredimo testno serijo 10 slik in sestejemo. Skupna osvetljitev 50 min, samo kot zanimiviost Hubble je osvetljeval plosce 75-90min na 2m teleskopu. Zvezda H1, ki ima sij od 18.2 do 19.6 in 31,4d periode je na posamezni sliki komaj vidna, tudi pri sestetih slikah je precej precej šibka. Recimo vrh je 200 enot na 3000 ozadja, sirina pa je caa 5 pixlov. Na sreco jo iraf lahko izmeri. Po eno leto stari efemeridi naj bi bila v minimumu. Ozadje je žal precej svetlo. Na vsaki sliki naredimo astrometrični fit, parametre smo morali prilagoditi, ker v centru galaksije ni USNO-A referenčnih zvezd v katalogu. parametre vpišemo v skripto tako da nam sedaj teče avtomatsko. Slike seštejemo s skripto sumimage, ki smo jo napisali v irafu, uporabimo pa wcs koordinate da slike poravnamo pod piksel natančno. Zato uporabimo aproksimacijo s legendrovim polinomomom in to tako da se ohranja fwhm in intenziteta. Res FWHM na sesteti sliki je okoli 3" kar je precej dobro. Potem preizkusimo ali je mogoče dobiti boljše, to pomeni bolj ostre, torej boljši S/N brez filtra, pa se takoj izkaže da so zvezde brez filtra sirše, imajo večji fwhm. Potem preizkusimo še uporabo binninga 3 in 600s osvetljitve, pa se tudi izkaže, da teleskop preslabo vodi in spet ni bolje. Kalibracijske slike Flat pa so sedaj vredu, ni nobene packe, vroči in mrzli piksli so še prisotni, ampak precej manj kot prej. Opazovali V. Brezar, A. Gomboc in B.Dintinjana od 21h do 2h. 2011-09-23 Opazovanje kefeid v M31. Po dnevu odprtih vrat, vreme jasno,temperatura 19˚C, vlaga 50%, seeing najprej 3" potem ko ugasnejo sveče pade na 2", brez vetra, pogoji spet praktično idealni za opazovanje. Lune ni. Naredimo testne slike za meritev kefeid v M31. Slikamo mozaik galaksije. Posnetki osvetlitev 120s, brez filtra, skupaj 19 slik. Premiki teleskopa z ukazom "tx offset x=...y=.." deluje v redu. Slike sproti obdelamo, naredimo darkflat in astrometrični fit. Centralna slika, kjer je jedro galaksije se ne da narediti fita, za ostale večina kar gre s privzetimi parametri, tri je pa potrebno še dodatno mukotrpno prilagoditi parametre. Potem zložimo slike v skupni mozaik v irafu. Postopek kot opisan med recepti "svinjarije" na domači strani, v končni stopnji dobimo sliko 8000x8000. Se kar precej namatramo, ker je naš glavni računalnik v kontrolni sobi bolj skromen, tako da sestavljanje kakšnih 3G materiala traja skoraj v neskončnost. Vse slike smo skalirali na enak način, na robovih kjer se prekrivajo pa naredili povprečje. Končna slika niti ni preveč impresivna, zelo motijo nečistoče, ki ostanejo tudi po flatu, potem 2 min osvetlitev je daleč prekratka za spektakularni posnetek, se pa opazi tudi, da je na robovih, kjer se slike malo prekrivajo napake zaradi majhne popačitve polja. Iraf v ukazu wregister slike transformira z linearno tangencialno projekcijo in ne zna upoštevati popravkov višjega reda, ki jih sicer imamo vpisane v header slike ampak v formatu fitsblinka. Nadaljnja analiza sledi. Opazovali Vesna Brezar, Andreja Gomboc in Bojan Dintinjana od 24h-3h. 2011-09-23 Dan odprtih vrat - jesensko enakonočje. Že dopoldne najprej naval novinarjev, potem več skupin dijakov iz srednjih šol. Zvečer vreme jasno, temperatura 19˚C, vlaga 50%, seeing dober, brez vetra, pogoji praktično idealni za opazovanje. Lune ni. Obiskovalcev zelo veliko, najbrž več kot poleti, nas pa manj. Postavimo oba šolska teleskopa na plato, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici in pa uvodno razlago pred observatorijem. Teleskop vega je tudi deloval, smo naredili tudi nekaj lepih demo slik. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 18h do 24h. Pri izvedbi sodelovali: Simon Kaučič, Maruša Žerjal, Drejc Kopač, Jure Japelj, Andreja Gomboc, Bojan Dintinjana, Mateja Gosenca, Teo Močnik, Vesna Brezar in Herman Mikuž. 2011-09-21 Testiranja teleskopa in sistemov. Vreme jasno, temperatura 19˚C, suho vlaga 80%. seeing 2". Auto fokus teleskopa deluje super. Za ogrevanje najprej posnamem zelo svetlo supernovo v M101 z filtri BVRI. Potem naredim globok posnetek galaksije M31, za fotometrijo kefeide. Snemam 12x180s. Slike dobre, seeing dober, se pa izkaže, da naloga nebo tako lahka, že astrometrični fit se ne da kar tako narediti, najbrž da je problem v referenčnih zvezdah v katalogih. Potem se lotim še preizkusa spektroskopa, opazovalno listo vzamem iz vaje "Spektroskopija zvezd" izberem 4 zvezde. Spekter se je premaknil za 4 piksle dol, ker je Matej spreminjal setup, lućke ThAr nisem posnel, ker je demontirana, tudi sky-fiber ni konektorja na spektroskopu, ostalo dela super. Ena od zvezd je bila napačno vpisana, ostale je posnel zelo kvalitetno, dober S/N. Pointing na fiber dela super, autoguding tudi. Opazoval B.Dintinjana od 21h do 2h. 2011-09-06 Vaja: Mejna magnituda Vreme jasno, vmes se malo pooblači, a se proti koncu opazovanja spet zjasni. Temperatura 15°C, vlaga 80%. Ko pridemo na observatorij, je teleskop SkyWatcher že postavljen, saj sta Aljaž in Luka opazovala Luno. Namestimo CCD kamero in ko Luna zaide, posnamemo pet različnih zvezdnih polj (nad Ljubljano, zenit, jugovzhod). Delamo 30 in 15 sekundne posneke. Na koncu posnamemo še kalibracijske dark-e. Opazovali Franci Gorjup, Jošt Vrabič Koren. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 22.30 do 2.00. 2011-08-28 Vaja: Svetlost neba Vreme ves čas opazovanja popolnoma jasno, transparenca dobra, ob koncu opazovanja temperatura 14°C, vlaga 81%. Postaviva teleskop SkyWatcher in ga umeriva na zvezdah Atair in Mizar. Namestiva CCD kamero SBIG ST-8300M in jo hladiva na -20°C. Slikava 7 različnih zvezdnih polj na različnih višinah in azimutih. Za vsako polje posnameva 3 posnetke s krajšimi (2s) in 3 posnetke z daljšimi časi osvetlitve (nad 10s). Posnameva tudi 6 posnetkov zvezdnega polja standardnih zvezd SA 113. Na koncu posnameva še kalibracijske posnetke dark z vsemi uporabljenimi časi osvetlitve pri slikanju zvezdnih polj. Opazovala Tara Nanut. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21:30 do 3:00. 2011-08-02 Testiranje teleskopa in spektroskopija zvezd Vreme popolnoma jasno, temperatura 19˚C, suho vlaga samo 44%. seeing zelo dober. Nadaljujemo testiranje teleskopa in vajo od včeraj. Najprej opazimo, da enkoder za kupolo daje zelo šumne podatke, kot kupole, to je azimut bi vsaj moral biti točen na +-1 stopinjo, pa skače tudi +-10. Merim z voltmetrom pa nič ne vidim da je kaj narobe, je pa res da imam takšnega za 4,99 EUR. Potem spet težave z računalnikom arix, od včeraj se pobere, je pa najprej potrebno restavrirati RAID diskovno polje, ki se je sesulo včeraj, potem pa po kakšni uri dela zamrzne in se ustavi. Ni več miške in na tipkovnici utripata dve lučki. Posumim da je temu kriva nova video kartica zato jo dam ven. Računalnik zalaufa dela pa samo v neki osnovni resoluciji. Ta računalnik bo potrebno žal odpisati in nadomestiti z novim, da bodo v prihodnje možna normalna opazovanja s teleskopom. Fokusiranje teleskopa deluje brez problema, očitno se vidi, da teleskop sedaj "daje" bolj ostro sliko zvezd, fwhm 10s posnetka je okoli 1,5" super, prej nikoli nismo videli slik pod 2" običajno pa kar 3". Kot da bi prej teleskop zaradi koračnih motorjev vibriral, mi pa tega seveda nismo videli, ker nimamo okularja, na kameri pa se zabriše. Prenova motorjev je očitno izboljšala "seeing". Če popravimo še dekolimiranost teleskopa se bomo približali tisti 1" ki je tipična za Golovec. Potem sestavimo še spisek 8 zvezd različnih spektralnih tipov za vajo spektroskopija. Pri snemanju prve zvezde pa je spet izpadla najprej kamera nato pa je še prišlo do napake derotatorja in teleskop se je ustavil. Ni jasno kaj se je zgodilo, zgleda kot napaka v Jurijevem kontrolerju. Potem zaključim opazovanja zaradi okvare na opremi. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 21h do 1h. 2011-08-01 Testiranje teleskopa in spektroskopija zvezd Zvečer še oblaki, kasneje se zjasni. Temperatura 18˚ C, vlaga 77%. Seeing povprečen. Najprej preizkusim delovanje teleskopa z novimi servo motorji in driverji. Vse deluje super, teleskop teče mirno in skoraj neslišno. V proceduri avtofokus si ogledam nekaj slik profilov zvezd, na oko se zdi da so lepše kot prej, fwhm pa je pa je okoli 2". Potem pripravimo spektroskop za izvedbo vaje za študente in se začnejo težave, najprej kamera ne odpira zaklopa in potem daje čudne slike. Potem spet malo dela, potem se pojavijo tezave z računalnikom, ze prej popoldne, ko sem vgradil novo video kartico ATI Radeon, prejšnja je odpovedala, pa dela tudi ta čudno, samo v resoluciji VGA to je 800x600, potem odpove še tipkovnica. Znova zaženemo mašinerijo in spet delamo nekaj časa, ko nam spet zmrzne racunalnik, potem prekinemo opazovanja zaradi okvare na opremi. Uspeli smo posneti en sam spekter zvezde. Testiranje in opazovanja vodil B.Dintinjana od 21h do 2h. 2011-06-29 Opazovanje Saturna Vreme jasno, 21°C, vlažnost 60%, seeing srednje dober, transparenca slaba in se tekom opazovanj še poslabša. S teleskopom Celestron in spletno kamero posnameva 60 in 120s posnetek Saturna. Nato namestiva Barlow lečo in posnameva še dva 120s posnetka. Po zaidu Saturna za drevesi ob 23h opazujeva objekte z okularji. Na koncu s fotoaparatom Canon 300D posnameva še serijo 15s posnetkov M57. Opazovali Jure Stare, Teo Močnik in 10^3 komarjev od 21h do 2:30. 2011-06-27 Vaja-lastno gibanje zvezd Z opazovanji začela ob 22:00 temperatura je 21°C, merilec za vlažnost kaže čez 100%, zgleda, da ne dela. Poslikamo štiri zvezde LHS3318, LHS446, LHS402, WOLF424. Opazovanja zaključiva ob 01:00. Opazovala Peter Opara in Sašo Pulko. 2011-06-22 Vaja: Spektroskopija zvezd Vreme pretežno jasno, od 23:30 do 0:30 okoli 60-70% oblačnost, temperatura 21°C, vlaga 72%, seeing slab - 2,6". Na enak način kot 20.6. posnamemo spektre štirih zvezd orjakinj. Vse poteka brez težav, razen pri zvezdi HIP80898, saj astrometrični fit ni uspel zaradi oblačnosti. V drugem poskusu smo uspeli posneti spekter tudi te zvezde. Potem slikamo še M27 v filtrih B, V in R. Opazovali Teo Močnik, Mateja Gosenca in Angela Kočoska. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21:30 do 3:00.  Planetarna meglica M27. Teleskop Vega, premer zrcala 70cm, f/8.3. Slikano 22.6.2011 od 23:53 do 00:26UT z ekspozicijskimi časi 2x60s v R filtru, 2x120s v V in 2x180s v B filtru. Posnetek je obdelan s programom IRIS. Slikali Mateja Gosenca, Angela Kočoska in Teo Močnik, posnetek obdelal Teo Močnik. Vaja: Titan Postavimo teleskop Celestron blizu vhoda v obervatorij, zaradi višje lege in s tem daljše vidnosti Saturna. Slikamo s CCD kamero, težave so s fokusiranjem zaradi slabega seeinga, ampak vseeno naredimo par posnetkov Saturna in Titana v časovnem intervalu 45 min. Vmes se pojavijo oblaki in Saturn ni bil več viden. Posnamemo še 3 dark posnetke. Opazovali: Matej Šulc, Jogi. Opazovanje vodila Angela Kočoska od 21:30 do 00:30. 2011-06-21 Dan odprtih vrat - poletni solsticij. Že dopoldne pride skupina dijakov iz Slovenj Gradca z učitelji in še nekaj drugih obiskovalcev. Zvečer vreme jasno, temperatura 22°C, vlaga 50%, seeing dobe, piha JZ veter, pogoji praktično idealni za opazovanje. Luna v zadnjem krajcu vzhaja po polnoči. Pripravimo 5 postaj za ogled, Andreja ima uvodni pozdrav in kratka zgodovina observatorija pred vhodom v observatorij, potem na velikem platnu Simon ima prezentacijo kaj se vidi na nebu, v kupoli Bojan demonstrira premikanje teleskopa Vega, v kontrolni sobi Teo pokaže nekaj slik posnetih z Vego, v knjižnici Dunja razlaga kaj je to galaksija, pri vhodu na vrt Uroš in Vid odgovarjata na vprašanja, na vrtu Herman in demonstratorji pokažejo Saturna, zvezde in kopice v SkyWatcherju in Celestronu in postavimo tudi Zeis binokular. Ogled na vsaki postaji 5 minut. Pri izvedbi so sodelovali: Simon Kaučič, Maruša Žerjal, Anja Lautar, Marko Pratnekar, Dunja Fabian, Jure Japelj, Andreja Gomboc, Bojan Dintinjana, Aljaž Ramšak, Luka Perpar, Mateja Gosenca, Teo Močnik, Angela Kočoska, Uroš Kostić, Vid Iršič in Herman Mikuž od 20h do 2h. Vaja: opazovanje sonca Vreme ves čas opazovanja popoolnoma jasno, temperatura 25°C. Na dvorišču postavimo teleskop Newton. Postavimo ga proti severu, nato ga na pamet kalibriramo na zvezdo Betalgezo (zaradi približnega sledenja). Slikamo z DSLR-jem, ekspozicija 1/100s, ISO 100. Fokus spreminjamo za milimeter, pri vsakem fokusu naredimo 3-4 posnetke. Izmed množice slik jih izberemo 5, ki so najbolje fokusirane. Opazovali: Litrop Polona, Veselič Simon, Matic Pergar. Opazovanje vodil Luka Perpar od 9:00 do 11:30. 2011-06-20 Vaja: Spektroskopija zvezd Vreme ves čas opazovanja popolnoma jasno, temperatura na sredi opazovanja 17°C, vlaga 79%, seeing 2,3". Andor kamero hladiva na -70°C. Telekop fokusirava in nastaviva filter W. Pripraviva opazovalno datoteko .txt in jo shraniva v delovno mapo V2011-06-20. Z zagonom programa fiber.py steče popolnoma avtomatsko slikanje spektrov zvezd s seznama. Program deluje odlično, tudi centriranje zvezd na fiber je uspešno pri vseh zvezdah. Izrazitejši popravki in s tem dalj časa trajajoče centriranje zvezde je nastopilo le pri zvezdi z najvišjo višino (75°). Posnela sva spektre 13-tih zvezd orjakinj, po dva spektra za vsako zvezdo. Že na začetku sva posnela tudi kalibracijski spekter ThAr lučke. Opazoval Teo Močnik. Opazovanje vodil Bojan Dintinjana od 21:30 do 2:30.  Spekter zvezde HIP50336. Teleskop Vega, premer zrcala 70cm, f/8.3. Slikano 20.6.2011 od 20:47 do 21:32UT z ekspozicijskim časom 2x300s. Spekter je obdelan v programih IRIS in IRAF. Na sliki je z modro prikazan obdelan spekter zvezde HIP50336, z rdečo pa najbolje prilegan modelski spekter. Modelski spekter ustreza parametrom T=4500K, log(g)=3.0 in [M/H]=0.5. Slikala Teo Močnik in Bojan Dintinjana, spekter obdelal Teo Močnik. 2011-06-15 Vaja Radialna odvisnost gostote zvezd v kopici Vreme jasno. Temperatura 19°C, vlaga 45%, seeing okoli 2". Luna polna, 100% osvetljena, do 23h v popolnem mrku. S filtrom W posnamemo M3, M13, NGC 6229, M92, M5, M12 z ekspozicijskimi časi med 30s in 60s. Opazovali: Gaber Intihar, Matej Ulčar, Janez Štefulj, Andrej Brešan, Uroš Cencič. Opazovanje vodili Mateja Gosenca, Bojan Dintinjana in Uroš Kostić od 21h do 2h. Opazovanje na Sky Watcherju in Canon EOS 40D Teleskop Sky Watcher umerimo na zvezdah Deneb, Vega in Arktur. S fotoaparatom Canon EOS 40D slikamo Saturn najprej brez in nato še z 2x Barlow lečo. Brez Barlow leče slikamo še M51, M57 in Luno v zadnjih fazah Luninega mrka. S tem fotoaparatom je bilo mogoče nastaviti najboljši fokus z direktnim opazovanjem slike na ekranu fotoaparata. Tak način fokusiranja je veliko hitrejši od vsakokratnega pregledovanja posnetkov pri posameznih fokusih. Opazovali Marko Pirc, Žiga Štancar, Tjaša Rihar, Ana Marin in Jure Aplinc. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21.00 do 1.30. 2011-06-14 Saturn in Titan. Vreme pretežno oblačno. Temperatura 17°C. Postavimo teleskop SkyWatcher s fotoaparatom. Kalibracija nam vzame veliko časa zaradi oblačnosti. Ko se zjasni, nastavimo teleskop na Saturn, naredimo nekaj testnih posnetkov (fokus, ISO-100, ekspozicija-od 1.3s do 5s)). Okoli 23:00 Saturn zaide za drevesa. S skupino, ki naj bi opazovala še Titan, prestavimo opazovanje. Opazovali: Jan Fišer, Tim Kolar, Jan Gospodarič, Jan Srpčič. Opazovanje vodil Luka Perpar, od 21:30 do 23:30. 2011-06-02 Snemanje posnetkov dark s CCD kamero SBIG ST-8300M. Snemamo manjkajoče kalibracijske posnetke dark z opazovanja dne 30.5. CCD kamero hladimo na enako temperaturo kot v ponedeljek -20°C. Tudi ločljivost in vzorčenje nastavimo na ponedeljkove vrednosti. Slikamo z ekspozicijskimi časi 15, 30 in 60s, vsakič po tri posnetke. Opazovala Tjaša Rihar in Teo Močnik od 22h do 24h. 2011-05-30 Kotne razdalje med zvezdami. Vreme popolnoma jasno. Temperatura ob koncu opazovanja 18°, vlažnost 69%, seeing dober. Postavimo teleskop Celestron, ga kalibriramo. Začnemo s slikanjem kroglaste kopice M5, zaradi slabšega sledenja teleskopa naredimo več posnetkov s 5-sekundno ekspozicijo. Nato nastavimo teleskop na M29, ravno tako naredimo več posnetkov z 10-sekundno ekspozicijo. Enako naredimo še z M39 in IC 4665. Pri vseh posnetkih je bil nastavljen ISO 400. Opazovali: Nino Metelko, Miha Povšič, Mitja Cerar. Opazovanje vodil Luka Perpar, od 21:00 do 00:30. Preizkus nove CCD kamere SBIG ST-8300M Kamero smo montirali na teleskop SkyWatcher Newton-250. Hlajenje na -20oC pri 75% obremenitvi. Zunanja temperatura je bila 20oC. Kamera torej normalno hladi na -40o pod T okolice. Fokusiranje v načinu "planet" opravljeno brez težav. Posneli smo serijo 30 in 60s posnetkov kroglaste kopice M3, galaksije M51 in planetarne megloce M57. Splošen vtis je, da kamera izpolnjuje pričakovanja in deluje v redu. Programska oprema omogoča poleg zajemanja slik v različnih formatih tudi obdelavo bias, dark, flat. Poleg tega pa še kup drugih uporabnih funkcij. V bin=1 je ločljivost 250 mm, f/5 Newton teleskopa 0,93". Pri tako dobri ločljivosti postane vodenje teleskopa precej kritično. Pomembno je, da je teleskop dobro uravnotežen. Ugotovili smo, da je vodenje zadovoljivo pri osvetlitvah do 30s (okoli ekvatorja) in 60s na visokih deklinacijah. Za daljše osvetlitve bi morali razmišljati o nakupu autogiuderja. Opazovali: Teo Močnik, Mateja Gosenca, Angela Kočoska. Opazovanje vodil H. Mikuž od 21h do 1h.
Posneto z 250-mm, f/5 SkyWatcher Newton teleskopom na EQ-6 postavitvi, bining=1. Narejeni master dark posnetki in odšteti s programom CCDOPS. Slike zložene s programom MaximDL. Posneli T. Močnik, M. Gosenca in A. Kočoska, obdelava slik H. Mikuž 2011-05-26 Servisiranje teleskopa. Vreme jasno. Temperatura 19°C, vlaga 45%, seeing precej slab 3,0". Na observatoruju imamo od včeraj novo vremensko postajo za pomoč pri opazovanjih. Sicer še nista montirana senzorja za dež in veter na strehi, je pa instaliran software in sem tudi napisal nov vremenski portal na astrotu. Nadaljujem servisiranje teleskopa, izboljšave pri sledenju. Posnamem dve velike serije, po 54 slik, za tpoint za dolocitev konstant teleskopa. Najprej spet tezave z derotatorjem, ker se ne obrne v kotu pod 21, je slabo postavljeno končno stikako. Potem se težave s kamero, naključno se pojaljajo prazne slike, samo nek elektronski sum. Napaka se pojavi na caa 10% slikah. Rezultati tpoint analize dajo spet podobne vrednosti kot prejšnji mesec, allsky rms zvezd je caa 60". Preizkusim se vodenje, zaenkrat izgleda da ni nič boljše z novimi konstantami. Še vedno smo pri napaki 1" v 5 minutah in 2" v 10 minutah sledenja. Opazoval B.Dintinjana od 21h do 04h. 2011-05-24 Vaje za študente PEF. Postavljanje in opazovanje s prenosnima teleskopoma Celestron CPC-1100 in Sky Watcher Newton-250. Postavili in kalibrirali oba teleskopa. Potem se je pooblačilo, na radarski sliki se je videlo približevanje nevihtnega oblaka iz katerega je močno deževalo. Hitro smo pospravili vso opremo in kmalu zatem je začelo deževati. Opazovanje vodila A. Gomboc in H. Mikuž od 21h do 23h. 2011-05-19 Spektroskop. Vreme jasno. Temperatura 19°C, vlažnost 50%, seeing precej dober 1,5". Luna osvetljena 92% v Strelcu. Nadaljuem razvoj spektroskopa. Že pred večerjo, kot piše v navodilih, posnamem spektroskopske dome flate z halogensko lučko, osvetljitev je 120s. Nastavim fiber 6 na objekt in fiber 3 na pozicijo sky. Priredim tudi programe za zajem dveh sledi. Potem dopolnim program autofokus.py tako, da v tabelo na webu vpiše tudi temperaturo teleskopa, zato pa je potrebno ob ob zagonu teleskopa pognati ditemp_server.py Napisal tudi v navodila. V programu fiber.py dodam proceduro za drugo referenčno sliko, ki jo posname takoj ko je zvezda točno centrirana v center fibra in zamrzne koordinate. To popravi manjše drifte teleskopa med iskanjem in centriranjem. Sedaj teleskop bolj zanesljivo obstane v točni poziciji fibra, ko gre v autoguiding mode. Preizkusim na listi 9 zvezd iz RV standardov, robotsko posname vse v 86 minutah, osvetljite spektrov so skupaj 43min. Težave spet dela zvezda v Her na visini 80°, ki jo sicer posname ampak signal ni optimalen. Ja zato potem dodam izračun pričakovanega signala iz magnitude, kar omogoči online kontrolo, da je zvezda res cel čas na fibru in je spekter dober. Opazoval B.Dintinjana od 21h-03h. 2011-05-18 Kroglasta kopica Vreme popolnoma jasno, seeing srednje dober. Temperatura 13°C, vlažnost 88%. Postavimo teleskop Sky Watcher in ga umerimo na zvezdah Arktur, Vega in Regul. Namestimo fotoaparat Canon 300D. Fotoaparat fokusiramo na dvozvezdju Mizar-Alkor. Najbolje fokusiran posnetek tega dvozvezdja bo obenem uporaben pri določanju zornega polja fotoaparata. Po fokusiranju slikamo kroglaste kopice M3 (22x30s), M13 (21x15s) in M92 (18x15s in 19x30s). Vse posnetke slikamo v RAW formatu z ISO400. Opazovanje je po polnoči začela močno ovirati polna Luna. Na koncu naredimo še korekcijske posnetke dark. Opazovali: Tadeja Veršič, Katja Pokorn, Lara Petek, Anja Murgelj in Grega Čadež. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21:00 do 2:30. 2011-05-17 Vaji: Barva zvezd in kroglasta kopica Vreme delno oblačno, ob 24h se je popolnoma zjasnilo. Temperatura 12°C, vlažnost 85%. Postavimo teleskop tipa Newton, naredimo kalibracijo na zvezde Arktur, Vega in Dubhe. Po uspešni kalibraciji, in nastavitvi DSLR-ja, začnemo opazovanje dvojnih zvezd Delta Boo, Omicron Dra, Alpha CVn, Com 12, 61Cyg, Mizar in Alcor, SAO 42876, 95 Her, 16/17 Dra. Posnetke naredimo pri ISO 400, z ekspozicijo 5s-30s. Potem posnamemo še dve polji z 58 mm objektivom, v območju Laboda in Velikega medveda. Vmes naredimo še par posnetkov kroglaste kopice M13 z drugo skupino. Opazovali: Rok Vogrinčič, Luka Pirker, Nadis Krantič, Nastja Poljanšek, Matic Kunšek (Barva zvezd); Tadeja Tomšič, Tadeja Kalan, Tamara Planinšek, Maruša Kuk, Eva Žlebir (Kroglasta kopica). Opazovanje vodila Angela Kočoska od 20:30 do 2:30. 2011-05-16 Kotne razdalje med zvezdami Vreme na začetku pretežno jasno, kasneje se pooblači, tako da prestavimo opazovanje na naslednji ponedeljek. Dobimo se ob 21:00, postavimo Newtona. Po uspešni kalibraciji, in nastavitvi DSLR-ja, usmerimo teleskop na M81, nakar se v roku treh minut pooblači celo nebo. Počakamo pol ure, ker izboljšanja ni videti, se zmenimo, da nadaljujemo v ponedeljek, 23.5.2011. Opazovali: Mitja Cerar, Nino Metelko, Miha Povšič. Opazovanje vodil Luka Perpar, od 21:00 do 23:30. 2011-05-13 Fotometrija - osnove Vreme na začetku opazovanja oblačno, po kakšni uri se delno zjasni. Temperatura 17˚C, vlažnost 56%, seeing dober: 2.4. S filtri B, V in R slikamo zvezde: Hip 61681, Tyc 1989-3116-1, Hip 69437, Hip 79308, Hip 82884. Ekspozicijski časi so med 0.5s in 12s - pazimo, da zvezde niso saturirane. Posnetke obdelamo s flatdark.py. Opazovali: Žiga Urh, Žiga Čikič, Jure Lapajne. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 22.00 do 2.00. 2011-05-11 Opazovanje Lune Vreme jasno, transparenca slaba. Temperatura na koncu opazovanja 16°C, vlažnost 66%, seeing slab. Postavimo teleskop Sky Watcher. Teleskop umerimo na zvezdah Arktur in Kapela. S fotoaparatom Canon 300D in objektno masko slikamo Luno z ekspozicijami 0,1s do 1s z ISO 100 do 200. Zorno polje fotoaparata na tem teleskopu pokrije celotno osvetljeno Lunino površje. Faza Lune je bila 61% - dovolj, da so bili vidni pristanki vseh misij Apollo, razen misije Apollo 12. Fotografije področja Luninega površja ob terminatorju so po najboljšem fokusu prikazovale jasne in kontrastne slike. Nato postavimo še teleskop Celestron CPC 1100, ki ga umerimo na zvezdi Arktur. Luno fotografiramo še s tem teleskopom. Zaradi večje goriščne razdalje smo sedaj za osvetljeni del Lune naredili 6 posnetkov. Ti posnetki bodo v primerjavi s posnetki s Sky Watcherjem predvidoma prikazovali več detaljlov zaradi večje povečave. Opazovali Marko Mahne, Martina Pavkovič, Jaka Olenik, Neja Benedetič. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21h do 0:30. 2011-05-10 Servis teleskopa. Vreme jasno. Temperatura 15°C, vlažnost 60%, seeing precej dober 1,5". Popravim kable za kamero, ker se zapletajo in dodam se feritni obroček v napajanje, posnamem nove zerote, darke in flate. Procedura za snemanje teče avtomatsko, tudi seštevanje s programom sestavi_zdf deluje. Osvežim tudi wiki dokumentacijo. Dodam še manjše popravke v autofokus.py, da slikam prej naredi flatdark in potem fokusira in pa znižam prag pri izbiri dobre zvezde na 3000 adu. Sedaj deluje še bolj zanesljivo, poizkušam še določiti diferencialni fokus za BVR, razlika je majhna 0.02 med B in V. Opazoval B.Dintinjana od 19h do 22h. Opazovanje Lune Vreme jasno. Temperatura 15°C, vlažnost 61%, seeing 2.0". Postavimo teleskop tipa Newton. Naredimo kalibracijo na zvedah Arktur in Vega. Namestimo objektno masko in DSLR aparat, ter naredimo serijo posnetkov z ekspozicijskimi časi od 0.25s do 0.8s in ISO 100. Najboljši posnetki so narejeni z eksp. časom 0.25s proti koncu opazovanja, ko se je Luna prikazala izza dreves. Opazovali Ana Papa, Maks Marion, Marko Zadravec, David Gajser, Iris Pintarič. Opazovanje vodila Angela Kočoska od 21:00 do 23:30. HR diagram S teleskopom Vega slikamo zvezdne kopice v barvnih filtrih B, V in R. Z ekspozicijskimi časi 200 do 300s slikamo razsuto kopico NGC6811 ter kroglasti kopici M3 in NGC5053. Na posnetkih nobena zvezda, ki pripada kopici ni presvetljena. Sproti smo korigirali posnetke s flatdark.py in izvajali astrometrični fit z writewcs.pl. Slikali smo le eno razsuto kopico, saj trenutno ni vidna skoraj nobena. Zato smo slikali še dve kroglasti kopici. Opazovali Andrej Dvornik, Žiga Kos, Ivan Kukuljan, Primož Cigler in Matic Lubej. Opazovanje vodil Teo Močnik od 22:00 do 1:30. Prosto opazovanje S teleskopom Vega slikava planetarno meglico M57 v barvnih filtrih B, V in R. Z ekspozicijskimi časi 120 za filter V in 180s za filtra B in R. Sproti sva korigirala posnetke in izvajala astrometrični fit. Opazovala Angela Kočoska in Teo Močnik od 1:30 do 3:00.  Planetarna meglica M57. Teleskop Vega, premer zrcala 70cm, f/8.3. Slikano 11.5.2011 od 00:01 do 00:49UT z ekspozicijskimi časi 2x120s v filtru V ter 2x180s v filtrih R in B. Posnetek je obdelan s programom IRIS. Slikala Angela Kočoska in Teo Močnik, posnetek obdelal Teo Močnik. 2011-05-09 Titan Vreme delno oblaèno, a vseeno dovolj jasnine za izvedbo projekta. Temperatura 13°C, vlažnost 52%. Postavimo teleskop tipa Newton. Po uspešni kalibraciji nastavimo spletno kamero. Da je bilo možno opaziti Titan, smo sliki poveèali šum. Naredimo 9 posnetkov, dolžine 1min, 10fps, v razmikih po 10min. Vmes sicer zmotijo oblaki, a èez nekaj minut uspešno nadaljujemo. Trajanje opazovanja: 21:00 - 01:00. Opazovali Žiga Barba, Zadravec Jože, Železnik Žan, demonstator Luka Perpar. 2011-05-06 Fotometrija - osnove Vreme ves čas opazovanja jasno. Temperatura 16˚C, vlažnost 54%, seeing v začetku dober: 2.3, pozneje se poslabša: 3.4. S filtri B, V, R in W slikamo nekaj zvezd različnih magnitud: Hip 66411, Tyc 2520-2634-1, Zosma, Regul. Ekspozicijski časi so med 0.2s in 30s - pazimo, da zvezde niso saturirane. Posnanemo še razsuto kopico M67 z ekspozicijskim časom 15s. Posnetke obdelamo s flatdark.py, a se izkaže, da so obdelane slike slabše, saj na današnjih slikah ni lise v desnem delu slike. Verjetno bo potrebno posneti nove flat posnetke. Po tem poskusimo ponovno fokusirati, a program autofocus.py javlja različne napake, med drugim: server bind error 98 (na miri, v terminalu, kjer je zagnan fokus_server). Po cca. 10 poskusih nam le uspe, posnamemo še galaksiji M 101 in M 105 brez filtra. Opazovali: Žiga Urh, Žiga Čikič, Matej Trček, Uroš Markoja, Jure Lapajne. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 22.00 do 1.30. Ker je jasno, preostanek noči izkoristim za snemanje M101 in M100 z B, V, R filtri z ekspozicijo 120s za V, R in 300s za B. Opazovanje zaključim ob 4.00. Opazovanje Sonca Vreme jasno. Temperatura 20°C, 38% vlaga. Postavimo teleskop Skywatcher. Namestimo filter za Sonce, ki se ne prilega popolnoma in zaradi česar kasneje pade, ter se razbije. Opazimo, da teleksop ne sledi zato so najboljše slike posnete s časom 1/800s pri ISO 100. Opazovanje je trajalo med 12.00 in 14.30. Opazovali Luka Pusovnik, demonstrator Aljaž Ramšak. 2011-05-05 Servis teleskopa.
Zvečer pretežno jasno, po 22h se popolnoma zjasni. Temperatura 11,
vlažnost 56%, seeing pod 2", praktično idealno za opazovanje. Najprej
opazuje skupina študentov asteroide, potem pa druge skupine ni zato
začnem po 23h servisiranje teleskopa. Vaja: Astrometrija asteroidov Vreme na začetku pretežno jasno, po 22h se popolnoma zjasni. Temperatura 11, vlažnost 56%, seeing 2,3''. S filtrom W slikava asteroide Juno (3 posnetki v časovnih razmikih 1h), Thalia, Nemausa, Nysa (5 posnetkov z razmiki 30min), Ganymed (9 posnetkov z razmiki 5 min). Posnetke sva sproti korigirala s flatdark.py in izvajala astrometrični fit z writewcs.pl. Ekspozicije posnetkov so znašale od 15s za Juno do 60s za Thalio, s čimer sva maksimizirala ekspozicije, ki niso saturirale asteroidov. Na vseh posnetkih so zaporedni premiki položajev asteroidov jasno razvidni. Opazoval Jan Bohinec. Opazovanja vodil Teo Močnik od 21:00 do 2:30. Prosto opazovanje Postavimo teleskop Celestron in namestimo fotoaparat Canon 300D. Opazovalca samostojno slikata objekte po lastni izbiri. Potem namestimo še spletno kamero. Z nastavitvami ločljivosti na 640x480, ustrezne hitrosti zaslonke in opcije gain posnamemo en 10s in tri 30s posnetke Saturna. S temi nastavitvami je bila slika Saturna zadostne kvalitete za nadaljnjo obravnavo pri projektih Saturnovi obroči. Opazovala Janez Jevnikar in Tjaša Felicijan. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21:00 do 1:00.  Saturn. Teleskop Celestron CPC-1100, premer zrcala 279mm, f/10. Slikano 5.5.2011 od 23:02 do 23:09UT. Posnetek je sestavljen iz 904 sličic spletne kamere NexImage, obdelan s programom RegiStax. Opazoval Janez Jevnikar, posnetek obdelal Jure Stare. 2011-05-04 Vaja: Saturnovi obroči Vreme na začetku pretežno jasno, po 22h okoli 80% oblačnost. Temperatura ob koncu opazovanja 9, vlažnost 65%. Postavimo teleskop Sky Watcher in ga umerimo na zvezdah Regul ter Arktur. Namestimo spletno kamero in sliko Saturna fokusiramo. Naredimo en 10s ter dva 30s posnetka Saturna z 10 fps. Kjub temu, da smo nastavili najvišjo ločljivost kamere, je slika Saturna na posnetkih zaradi absolutno premajhne ločljivosti neuporabna. Zatem smo Saturn slikali še s fotoaparatom Canon 300D na teleskopu Celestron. Po najboljši izbiri fokusa naredimo 7 posnetkov Saturna v RAW formatu, ekpozicije 1s, ISO 200. Na posnetkih je jasno razvidna ločnica med površjem Saturna in obročem. Vidni sta tudi luni Titan in Rea. Opazovali Andreja Jaklič, Erna Jurca, Mitja Fridman, Andrej Mesojedec in Rok Jenčič. Opazovanja vodil Teo Močnik od 21:30 do 0:30. Vaji: Saturnovi obroči in Titan Postavimo teleskop Celestron in ga umerimo na zvezdah Vega ter Spika. Namestimo DSLR aparat in sliko Saturna fokusiramo. Naredimo 34 posnetkov Saturna v časovnem intervalu ene ure, ekspozicija 1 s, ISO 100-400. Zatem smo slikali še s spletno kamero na teleskopu Sky Watcher. Naredili smo 6 30s posnetkov Saturna. Zaradi občasne oblačnosti so posnetki včasih nejasni. Opazovali Jure Stare, Janez Jevnikar, Martin Bončina, Jakob Frontini, Tomaž Belcijan (Saturnovi obroči) in Sara Rolih, Marko Koležnik, Valentina Stojova (Titan). Opazovanja vodila Angela Kočoska od 21:30 do 1:30. Prosto opazovanje Po razjasnitvi ponovno postavimo teleskop Celestron. Želimo izmeriti zorno polje fotoaparata Canon 300D. Slikamo dvozvezdji Mizar - Alkor in Albireo. Z ekspozicijskim časom 30 in 60s in z ISO 400 slikamo tudi M57. Opazovali Tomaž Belcijan, Angela Kočoska in Teo Močnik. Opazovali od 2:00 do 4:00. 2011-05-02 Vaja: Astrometrija asteroidov Vreme pretežno oblačno, temperatura 11, vlažnost 92%. Slikava asteroid Nysa z ekspozicijami časi 60s v filtru W. Posnetke korigirava z flatdark.py in uspešno izvedeva astrometrijo z writewcs.pl. Astrometrijo preveriva še s fitsblinkom, ki podaja enake koordinate kot writewcs.pl. Po astrometriji iz dveh zaporednih posnetkov razbereva takšno spreminjanje položaja asteroida, kot ga napovedujejo efemeride. Medtem sva poskušala slikati še asteroid Thalia. Žal po znatni pooblačitvi astrometrični fit in s tem nadaljna opazovanja več niso bila mogoča. Očitno bo za jasno noč potrebno vsaj še enkrat obiskati observatorij. Opazoval Jan Bohinec. Opazovanja vodil Teo Močnik od 22h do 1h. 2011-04-21 Spektroskop, servis teleskopa. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura v teleskopa 17˚C, spektroskop 19˚C, vlaga okoli 30%. seeing dober, ampak slabši kot včeraj v autofokusu izmerim 2,5". Luna osvetljena 80% v Strelcu. Tokrat spet najprej posnamem fotometrično v BVR povratno novo T Pyxis in posnamem tudi 2x300s spekter. Je pa zračna masa več kot 5 in je ekstinkcije že več kot 2 magnitudi, se pravi, da je objekt pod 10m, Na uč je na vsakem spektru po 20 adu signala, možno pa je da ni bila dobro centrirana, takoj nato posnamem še zvezdo HD 92588 za kalibracijo fluksa. Nato nadaljujem servisiranje teleskopa, s sedaj popravljenim tserverjem posnamem dva runa tpoint sekvence. Analiziram kar sproti na astrotu. Sem se kar namučil, da sem pogruntal kako je potrebno upoštevati offset polja kamere v tpoint analizi, na kratko tserver vpiše v heder target+offset, da se pravilno naredi astrometrični fit, potem pa se upošteva za tpoint koordinate target-offset in iz headerja, ki ima match, se izračuna apparent-offset. Oba runa skupaj dasta 64 zvezd in model tpoint fit je allsky RMS=60" to je dobro, toliko smo imeli že leta 2008 brez zamaknjene kamere. Potem takoj preizkusim, napišem posnami-serija.sh ki slika sekvenco po 10s kopico M3, ki gre na višini 70 čez meridian. Merim po 10 min za oba seta konstant, stare in nove. Analiza koordinat sličic pokaže, da ni neke bistvene izboljšave, v obeh primerih zvezda po 600s zleze za caa 5-6" iz začetne lege. Potem testiram še kontroler za filtersko kolo in ugotovim, da izpada usb povezava v kontroler, zaradi EMI? (elektromagnetna interferenca) Dodam na kabel še en feritni obroček, mogoče bo pomagalo. Opazoval B.Dintinjana od 20h do 02h. 2011-04-20 Spektroskop, testiranja in razvoj programja Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura v teleskopa 15˚C, spektroskop 19˚C, vlaga okoli 50%. seeing zelo dober, ampak slabši kot včeraj v autofokusu izmerim 2,1". Luna osvetljena 89% v Škorpijonu. Tokrat spet najprej posnamem povratno novo T Pyxis in sij že pada V=8,04 maximum je bil torej včeraj. Za spekter mi zmanjka časa. Popravljam bug v tserverju, dodam keworda IMOFFSX in IMOFFSY v tserver.config in določata kako je zamaknjen imaging device, kamera v stopinjah glede na os teleskopa. Popravljene koordinate se potem vpišejo v sliko. Preizkušam na M68,M48,M67 in je vredu. Odstopanja od vpisane in prave nebesne wcs koordinate je caa 1' in to je najbrž toliko kot natančnost teleskopa (pointing). Raziskujem še napako v fiter_server.py, ki občasno napiše "Napaka v oznaki filtra" ugotovim le, da je napaka pri pošiljanju v kontroler ali v kontrolerju. Oznaka filtra je seveda pravilna. Dodam več izpisa, bomo videli kaj je. Filtra potem ne premika več, pomaga ponovni zagon programa, ni treba resetirat filterskega kontrolerja. Potem sestavim listo 9 zvezd (sij od 3 do 7) iz RV standardov in poženem spetroskopijo. Še malo optimiziram časovne konstante, da se pohitri iskanje in centriranje. Eno zvezdo sem tudi narobe vtipkal in jo sistem takoj izvrže, ostalih osem pa robotsko posname spektre vse v 85min =5100s od tega snema spektre 2560s. Povprečno je na zvezdo dodatka 5min (premik, kalibracijska slika, iskanje spirala, centriranje). Spektri vsi super vredu signala caa 2000 adu. Le pri eni zvezdi v Her na višini caa 70 že težko centrira in tudi signala ni dovolj, zvezda uhaja ven. Ampak to pa vemo da teleskop slabo vodi na majhni zenitni razdalji, izgleda kot da servo nima dovolj moči. Tudi za nekatere druge zvezde je tudi opazen zamik do 5" od nominalne lege, kar bi lahko bila napaka (zračnost derotatorja, ki je 0.2 stopinje in to da 3" v polju ali premik zrcala v določenem trenutku, enkoderji pa ne zaznajo premika. Je je pa sprogramirano tako, da če ne najde zvezde po 5 min odneha in gre opazovat naslednjo po urniku. Opazoval B.Dintinjana od 20h do 03h. 2011-04-19 Spektroskop, testiranja in razvoj programja. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura v teleskopa 14stC, spektroskop 18stC, vlaga okoli 60%. seeing zelo zelo dober, najbrž pod sekundo, v autofokusu izmerim 1,8". Luna osvetljena 99% v Tehtnici. Najprej posnamem povratno novo T Pyx je v maksimumu sija V=7,78 zvezda je na deklinaciji -32 in ob 21h samo 11 st nad obzorjem, motijo tudi že drevesa J in JZ od observatorija. Upam da bom lahko posnel tudi spekter, no pa se izkaže, da ne bo šlo kar tako. Ustavi se že pri astrometričnem fitu, ki ga ne najde, hm refrakcija popači polje, visoka zračna masa skoraj ni zvezd, veje, pa ne gre. Naredim solidne fotometrične posnetke BVR, bo za objavo v cirkularjih, no vsaj nekaj znanstvenega prispevka. Nadaljujem z debugiranjem spektroskopa, uredim, da se slike shranjujejo po številkah in se ne prekrivajo, tako da lahko analiziram po korakih. Derotator ima zračnosti 0,2" in se da požreti, tako da dam 5s pauzo po premiku in pred slikanje. Snemam spektre in sproti popravljam programje. Opazim, da je pri zvezdah z visoko deklinacijo autoguding prekrmiljen, popravek ra je potrebno pomnožiti s cos delta. Preverim tudi teleskop in pravilno premika v offset, autoguiding sledenje je zdaj vredu, še nekaj drugih nekritičnih popravkov in spektroskop robotsko posname 5 zvezd iz spiska RV po urniku: --ime---- --V-- -exp- -N- HD90861 6.88 300 2 betaVir 3.59 30 4 HR4550 6.42 300 2 HR4695 4.97 300 2 HR5384 6.25 300 2 N je število ponovitev spektra, exp pa osvetlitev spektra. Vse skupaj opravi v 72 min to je 4350s, od tega je snemanja spektrov 2520s, ostalo 1830 je večinoma centriranje zvezde na fiber, to lahko kar traja tudi do 600s za zvezdo, posebno za šibkejše zvezde, ker teleskop malo opleta in tudi počasi leze iz pozicije. Potem najdem še en kritičen bug in sicer tserver vpiše v fits koordinate optične osi teleskopa, mi imamo pa kamero zamaknjeno 600" offaxis, to je polovica polja kamere, zato očitno težave pri astrometričnem fitu. Ja hudič je v podrobnostih. Na koncu posnamem še ThAr lučko, zato sem napisal skripto posnami_thar.py ja fiber je pa potrebno ročno zamenjat na teleskopu. Programje za spektroskop je tako v glavnem narejeno in testirano, dodati bo potrebno še kakšne kozmetične popravke kot naprimer vpisi wcs v header spektra in dopolniti navodila za uporabo v wikiju. Dobro bi bilo tudi pripraviti navodila za obdelavo spektrov. Opazoval B.Dintinjana od 20h do 03h. 2011-04-18 Vaja: Kotne razdalje med zvezdami Vreme jasno, seeing dober. Temperatura 10stC, 64%. Postavimo teleskopa Celstron in SkyWatcher. S Celestronom in DSRL fotoaparatom Canon 400D poslikamo M44, M3 ter M67 (ISO 400, ekspozicijski cas 15", slike bo potrebno še sešteti). Okrog enajstih zacne opazovanje motiti Luna, ki je skoraj polna. Opazovali Frida Rjavec, Katja Fuchsjager, Peter Medle Rupnik. Opazovanje vodila Mateja Gosenca od 20.00 do 0.00. 2011-04-15 Vaja: Opazovanje Lune Vreme na začetku delno jasno, ob 21.30 se skoraj popolnoma pooblači, temperatura 8, vlažnost 61%. Postavimo teleskop Celestron. Umerjanja na zvezdah nismo mogli izvesti, saj zvezde po začetni pooblačitvi niso bile več vidne. Ker je bila Luna kljub temu vidna, smo ji s teleskopom sledili ročno. Celotno osvetljeno Lunino površje slikamo z ekspozicijskim časom 1/10s, ISO 400 in objektno masko. Slike so slabše kakovosti, saj smo ves čas opazovali skozi oblake. Obenem zaradi velike Lunine faze sence niso bile dobro vidne. Opazovali Gaber Intihar, Anja Pogačnik, Laura Berčič in Maša Nahtigal. Opazovanje vodil Teo Močnik od 21h do 0h. Vaja: Barva zvezd Začnemo s postavljanem teleskopa Newton, a je na severu popolnoma oblačno, zato ne moremo locirati severnice in umeriti teleskopa. Vseeno počakamo do 23h. Ker je ves čas oblačno in ne kaže, da bi se zjasnilo, pospravimo teleskop. Potrebna bodo dodatna opazovnjaja. Opazovali: Rok Vogrinčič, Luka Pirker, Nadis Krantič, Nastja Poljanšek, Matic Kunšek. Opazovanje vodila Mateja Gosenca. 2011-04-13 Vaja za Praktikum 4: Hertzsprung-Russelov diagram Zvečer jasno, suho vreme in vetrovno. Temperatura v kupoli ob začetku 12stC, vlaga 77%, seeing zelo slab okoli 4" in se še poslabša na 6". Luna osvetljenost 66% v Raku. Izvedemo praktikumsko vajo, HR diagram, posnamemo kopico M37 v V in B filtru in sproti naredimo obdelavo in kalibracijo ter narišemo graf Autofokus deluje vredu, pointing in sledenje teleskopa tudi. Je pa res da so fwhm zvezde tudi po 11 pikslov in lepo okrogle. Potem posnamemo še M13 v barvah BVRI. Na koncu naredim se dve astrometrični meritvi za kalibracijo spektroskopskega fibra. Opazovanje vodil B.Dintinjana od 21h do 01h. Vaja: Opazovanje Lune Vreme delno oblačno, temperatura 8, vlažnost 35%, seeing slab. Postavimo teleskopa Sky Watcher in Celestron. Luno poskušamo slikati s fotoaparatom Canon 300D in teleskopom Sky Watcher. Izkaže se, da je predelani adapter za fotoaparat še vedno predolg, potrebna bo dodatna predelava. Posnetke tako opravimo s teleskopom Celestron. Slikamo z ekspozicijskim časom 1/20s, ISO 400 in nameščeno objektno masko. Poslikamo ves osvetljen del Luninega površja. Vidna so področja vseh pristankov misij Apollo. Opazovali Martin Jejčič, Gregor Koporec, Matjaž Kotar, Natalija Podgoršek in Tjaš Savarin. Opazovanje vodil Teo Močnik od 19:45 do 0:30. 2011-04-11 Vaja: Astrometrija asteroidov Vreme pretežno oblačno, vseeno izvedeva opazovanje, temperatura 15, vlažnost 50%. autofocus.py deluje že po prvem poskusu, seeing 2.1". Po slikanju v filtru W se izkaže, da oblaki presvetlijo ostale objekte na posnetkih, zato raje slikava v filtru B z daljšimi ekspozicijami (300s). Zaradi oblačnosti na posnetku ni bilo možno razbrati veliko zvezd, kar ni omogočilo astrometričnega fita z writewcs.pl. Vseeno lahko iz treh zaporednih posnetkov asteroida Juno v skupnem časovnem razmiku 45 minut vizualno razbereva spreminjanje položaja asteroida glede na ostale zvezde. Ker se je na koncu popolnoma pooblačilo, opazovanje prekineva. Potrebna bodo dodatna opazovanja. Opazoval Jan Bohinec. Opazovanja vodil Teo Močnik od 22h do 1h. 2011-04-10 Vaja:Snemanje M51 Jasno vreme vso opazovanje. Temperatura 13stC, vlaga 86%. Snemanje M51 za barvno fotografijo. Od okoli 24h je bil objekt previsoko na nebu in sem posnel se M92. M92 korigiran obdelavo preko pipelina. Slike je potrebno se sesteti. Opazoval Peter Opara od 22:30 do 2:10. 2011-04-08 Usposabljanje za demonstratorje 2. del. Zvečer jasno, okrog 2h se pooblači. Temperatura 11stC, vlaga 77%, seeing slab: 3.5". Usposabljanje za demonstratorje 2. del, druga skupina (Teo, Mateja), program je enak kot prejšnji dan. Posnamemo M3, M53, M67 in M64 v filtrih B, V, R in jih korigiramo s flatdark.py. Usposabljanje vodil B.Dintinjana od 21h do 03h.  Spiralna galaksija M64. Teleskop Vega, premer zrcala 70cm, f/8.3. Slikano 8.4.2011 od 23:39 do 00:18UT z ekspozicijskimi časi 480s v filtrih B, V in R. Posnetek obdelal Teo Močnik s programom IRIS. 2011-04-07 Usposabljanje za demonstratorje 2. del. Zvečer delno jasno, suho vreme, občasno koprenasti oblaki, mrč, po 1h zjutraj se v celoti pooblači. Temperatura v kupoli 18stC, vlaga 35%. seeing 2.5". Usposabljanje za demonstratorje 2. del, prva skupina, (Peter, Luka, Aljaž) program je zagon teleskopa Vega in programja, robotsko fokusiranje teleskopa z uporabo avtofokus.py, snamanje slik posamič in v skripti, osnovna obdelava flatdark.py, astrometrični fit writewcs.pl, uporaba pipelene obdelave, seštevanje slik sumimage.sh in overlaj slike na Vezier z uporabo programa Aladin. Samostojno delo in na koncu še pregled posnetega materiala. Usposabljanje vodil B.Dintinjana od 21h do 02h. 2011-04-07  Mizar, celestron, webcam. Vaja: Barva zvezd Opazovanje pričnemo ob 20h. Temperatura 18 stC, vlaga 45%, seeing spremenljiv (med pretežno oblačnostjo in zmerno meglico). Postavili smo celestrona in z webcam-om slikali 5 dvojnih zvezd. Z DSLR kamero slikamo ozvezdje Veliki medved. Slikamo z pripadajočim objektivom in sliko rahlo defokusiramo [ISO 800, čas 30'' (kasneje se izkaže, da zmerno premalo), zaslonka 80]. Končali ob 00.30. Opazovali: Tilen Sotlar, Jošt Stergar, Gašper Rovanšek, Klemen Habat, Luka Matavž. Opazovanja vodil Aljaž Ramšak 2011-04-06 Spektroskop, testiranje instrumenta. Zvečer jasno, suho vreme, občasno nizki oblaki, tudi koprenasti. Temperatura v teleskopa 14stC, spektroskop 21stC, vlaga 40%. seeing dober caa 2". Nadaljujem z razvojem spektroskopa, v proceduro Auto za aktivno vodenje sprogramiram še algoritem PID za izračun popravkov, to je da upošteva še integralni in deferencialni člen v servo napaki. Na oko se ne opazi neke bistvene razlike. Dodam na opazovalno listo še tri zvezde iz RV standard stars. Potem raziskujem še problem četrte zvezde, iz včerajšnega poročila, ki pa zdaj postane ključni problem spektroskopa na fiber. Težava je v tem, da za določene zvezde pozicija fibra za 23" premaknjena v rektascenziji. Preverim in postopno izločim: napaka v izračunu lastnega gibamja, razlika v diferencialni refrakciji. Potem opazim, da se derotator lahko premakne, zaradi zračnosti zobnika, to je točno v smeri ra za cca 0.5mm, in to je pa to. Žal nimamo enkoderja na derotatorju. To bo potrebno nakako rešiti, sicer robotska spektroskopska opazovanja ne bodo možna. Opazoval B.Dintinjana od 21h do 02h. 2011-04-05 Spektroskop, testiranja in razvoj programja. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura v teleskopa 10stC, spektroskop 21stC, vlaga 40%. seeing bolj slab caa 3". Najprej posnamem nove kalbracijske slike za -40, potem preverim še fokus teleskopa, autofous.py da vrednost 12.03 Potem nastavim fokus za fiber, pozicija določena : zadnjič na 18.20 in preverim kako izgleda: ni slabo, fwhm je 4.0" kar je malo več kot zadnjič, je pa tudi bolj slab seeing. Zato uporabim servisni program fiber-fokus.py in fit-fokus.py. Nadaljujem z razvojem spektroskopskega urnika, dodam vhodno proceduro, ki prebere request datoteko za opazovanje, potem združim še snemaje znanstvenega spektra, uporabim vejitev v dve niti, ena snema spekter, druga aktivno vodi teleskop. Preizkusim in deluje super. Potem robotsko posnamem tri zvezde vsaka po tri spektre, uspeh. No potem se izkaže, da četrte zvezde pa ne najde. Težava je ker ima ta zvezda veliko lastno gibanje. Formula je pravilna, podatki tudi, naredim celo astrometrijo te zvezde, dobim odstopanje samo 0.3" od izračunane pozicije, to je ok, zvezde pa ni v fibru. Opazoval B.Dintinjana od 22h do 04h. 2011-03-30 Spektroskop. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura v teleskopa 12stC, spektroskop 21stC, vlaga 40%. seeing dober, v fokusu namerim 2.4" kasneje se poslabsa. Stran je dosegljiva na http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2011-03-30/ Najprej posnamem Th-Ar lučko, je pa prestavljanje fibra na luč in na teleskop precej težko in bo potrebno urediti drugače. Potem določim pozicijo in nov fokus glede na novo kamero. Zato napišem program fiber-fokus.py ki omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega fwhm od fibra. V dobri uri pomerim 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza v teku. Nato še preizkusim delovanje na zvezdi beta Vir (V=3.6) je rv standard in posnamem serijo spektrov po 30s in nato še po 60s, aktivno vodenje deluje super. Dopolnim še program za snemanje znanstvenega spektra, tako da sedaj preostane le še združiti programje v enoten spektroskopski scheduler, tako da bo opazovanje bolj človeško, hm robotsko. Opazoval B.Dintinjana od 21h do 03h. 2011-03-30 Vaja: Barva zvezd Na začetku pretežno jasno, pol ure po začetku opazovanja se popolnoma zjasni. Temperatura na koncu opazovanja 8, vlaga 69, seeing dober. Postavimo teleskop Celestron, pripravimo spisek opazovanih vizualnih dvojnic. Ko se znoči, teleskop umerimo na zvezdah Regul in Kapela. S fotoaparatom Canon 300D slikamo z ISO 800, z ekspozicijami med 1s in 10s z rahlo izmaknjenim fokusom. Slikamo 10 različnih večzvezdij. S stativom slikamo še ozvezdja Veliki medved, Volar, Lev in Voznik. Na koncu nam po 1,5 ure uspe prenesti fotografije s spominske kartice na USB ključek. Uporabili smo razpoložljiv USB kabel na namiznem računalniku v knjižnici. 2011-03-29 Servis teleskopa. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura v kupoli 12stC, vlaga 40%. seeing zelo dober, v fokusu namerim 1,8". Zamenjali okvarjeni čip v kontrolerju in vprogramirali novo kodo. Preizkusim derotator in sedaj dela. Nadaljujem s servisiranje teleskopa in programske opreme. Posnamem dve serije slik allsky za Tpoint model. Hitra analiza pokaže spet probleme teleskopa pri pozicioniranju. Napake brez korekcij, to je raw pozicije teleskopa so sedaj RMS allsky več kot 800", kar je med drugim slabše kot en SkyWatcher, ko pa naredim vse korekcije po tpoint modelu pa je RMS 300" prej smo imeli nekje 30". Kaj je narobe pa ne vem. Tokrat posebno skrbno gledam da nebi kakšna žica dotaknila enkoderja, pa se ni. Opazim tudi da se po premiku, ko je teleskop že v lock modu še vedno nekaj premika, najbrž zrcalo, zato v drugi seriji po vsakem premiku dam še 3s pauzo in je boljše. Potem še dopolnim pipeline tako da sproti dela tudi flatdark popravek in wcs fit. Zdaj se bo potrebno odločiti kakšen pipeline želimo in zakaj. Kamera hladi do -50.0, opazim pa tudi, da v nekaterih legah, se je ponovilo ene tri krat, da prazno sliko, kaj je to nevem. Opazoval B.Dintinjana od 20h do 02h. 2011-03-24 Vaja za Praktikum 4: Hertzsprung-Russelov diagram. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura 17stC, vlaga 30%. seeing okoli 2". Izvedemo praktikumsko vajo, teleskop je v okvari, se ne da premikat, vseeno posnamemo dve dobri sliki kopice M67 filter V in B. Hlajenje gre do -48. Naredimo obdelavo, najprej flatdark.py potem writewcs.pl in potem v irafu datapars, daofind, phot, psort, pdump za obe sliki, potem wcsctran in program match, narišemo v gnuplotu. Za kalibracijo magnitud uporabimo wcs koordinate izmerjene zvezde in simbad query by coordinats. Rezultati zelo dobri, najboljšh HR diagram, ki sem ga videl zadnjih 5 let, se pozna da je ta kamera dosti manj šumna. Med snemanjem pade kabel iz kupole, pa nihče ne opazi. Opazovanja in obdelavo vodil B.Dintinjana od 20h do 24h. 2011-03-24  Kroglasta kopica M3. Teleskop 280 mm, f/10 S-C, fotoaparat Canon 400D, ISO 800, 27x10s. Usposabljanje demonstratorjev za delo s prenosnima teleskopoma in digitalnim fotoaparatom. Noč jasna, temperatura +10o, vlaga 50%. Najprej postavitev in kalibracija teleskopa Sky Watcher Newton. Nanj smo montirali digitalni fotoaparat Canon 300D. Po montaži se je izkazalo, da z obstoječim adapterjem fotoaparata ni možno fokusirati. Potrebna bo predelava. Zato smo teleskop pospravili in namesto njega postavili Celestron CPC-1100. S to postavitvijo smo fotoaparat fokusirali najprej na Saturnu, nato pa še bolj natančno na srednje svetli zvezdi. Posneli smo serijo 15s in 10s posnetkov odprte zvezdne kopice M67 ter kroglasto kopico M3 in NGC 4565. Izvedli smo tudi vajo Barve zvezd in sicer s fotoaparatom Canon 400D, ki smo ga pritrdili na trinožno stojalo. S seboj ga je prinesla M. Gosenca. Objektiv smo nekoliko defokusirali in s tem dosegli, da barve zvezd niso zasičene in pridejo bolj do izraza. Uporabljen 18 mm objektiv z velikim poljem in zaslonko, zaprto na f/6 Stvari, ki jih je potrebno še kupiti: 20 m električni podaljšek, dodatno utež za teleskop Skywatcher zaradi teže fotoaparata, USB kabel za prenos slik s fotoaparata, še en daljinec za DSLR ter rezervno baterijo ali pa mrežno napajanje za Canon 300D. Obstoječa baterija je namreč iztrošena in traja le kratek čas, tudi če jo polnimo. Opazovali: Teo Močnik, Aljaž Ramšak, Mateja Gosenca in Luka Perpar od 19h-24h. Opazovanja vodil H. Mikuž. 2011-03-23 Servis teleskopa. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura 13stC, vlaga 60%. seeing okoli 2". Nadaljujem servisiranje teleskopa in programske opreme. Po zelo mukotrpnem debugiranju in celi gori izpisa vseh paketov ki letijo iz kontrolerja končno osamim napako. Gre za okvaro hardwerskega števca derotatorja. Napaka je ponovljiva. Teleskop je praktično neuporaben. Kontaktiram Jurija. Opazoval in servisiral B.Dintinjana 20h do 02h. 2011-03-11 Robotizacija, dopolnjenanje programja telskopa Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura 7stC, vlaga 60%. seeing okoli 2". Nadaljujem servisiranje teleskopa in programske opreme. Za preizkus sledenja teleskopa in test konstant TPOINT modela pripravim skripto posnami_serija.sh in serija-koordinate.py. Teleskop sem postavil na M44, ravno na meridianu (za teleskop neproblematično), posnel serijo 50 slik s po 20s osvetljitve. Drugi program pa izpiše čas in koordinate centra slike iz wcs fita, graf pa narišem v gnuplotu. V analizi sem primerjal konstante iz leta 2010, potem včerajšne to je 9.3.2011 in pa še iz leta 2008. Ob startu je teleskop na poziciji 0,0 in počasi leze vstran, vsak graf traja meritev 20 min. Rezultati so naslednji: meritev 1 konstante 2010 meritev 2 konstante 2011 meritev 3 konstante 2008 Zakaj so tekoče meritve tpoint tako zanič mi ni jasno. Najboljše so 2008, zato vstavim v teleskop in naredim še en kritičen preizkus, sledenje na majhni zenitni razdalji, M51 gre blizu zenita, na 120s posnetku je vredu, super izgleda obetavno, na 600s posneteku pa se pojavijo črtice. Opazoval B.Dintinjana od 20h do 02h. 2011-03-09 Robotizacija, dopolnjenanje programja telskopa Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura -3stC, vlaga 50%. seeing okoli 2". Nadaljujem servisiranje teleskopa in programske opreme. Najprej posnamem nove flate, skripta posnami_flat.sh zdaj korektno deluje. V irafu flatcombine naredim ročno, je pa skripta sestavi_zdf pripravljena, le da ta sestavi vse tudi zerote in darke. Takojšen preizkus obdelave posnetkov z flatdark.py pokaže, da se večkrat omenjena smet, las ne spuca ven v celoti, ker se premika, katastrofa. Bomo morali razdreti glavo in kamero očistit, zaželjeno v čisti sobi ali vsaj brezprašni komori, z haljo, rokavicami, masko in ruto na glavi. Potem posnamem nekaj posnetkov z daljšo osvetlitvijo, so pa zvezde premaknjene oziroma lepo eliptične, teleskop počasi leze desno gor, se vidi tudi iz ponavljajoče serije posnetkov. Zato se lotim ponovnega snemanja za določitev kaibracijskih konstant Tpoint modela. Opazuje program pointing3.py. Posnamem dve seriji z mežo po 35 slik čez celo nebo. Ena serija teče okrog 1h, osvetlitve po 20s. Pri snemanju enkrat derotator zašteka in povzroči ustavitev teleskopa. Pomaga resetiranje kontrolerja. Sicer teleskop, sklopke, deluje vredu, kamera tudi. Opazoval B.Dintinjana od 20h-02h. 2011-03-09 Usposabljanje demonstratorjev za delo s prenosnima teleskopoma. Noč jasna, temperatura -2o, vlaga 50%. Postavitev in kalibracija koordinat je potekala brez težav. Za test smo usmerili teleskopa na nekaj znanih objektov (M42, M1). Na Celestron CPC-1100 montirali spletno kamero NextImage in jo fokusirali na Siriusu. Posneli dva video filma Lunine površine v fazi prvega krajca. Nekoliko so motile veje dreves, kljub temu so posnetki uspeli. Na Skywatcher Newton montirali CCD kamero ST-6. Hlajenje na -40o. Fokusiranje kamere na odprti kopici M44. Zatem posneli serijo 10, 30, 60s in 120s posnetkov M44 in M67, ki je v neposredni bližini. Montaža EQ6 sledi presenetljivo dobro. Na koncu posneli še ustrezne darke. Slikam smo temo odšteli. Opazovali: Angela Kočoska, Teo Močnik, Aljaž Ramšak, Mateja Gosenca od 18h-23h30. Opazovanja vodil H. Mikuž. 2011-03-08 Robotizacija, dopolnjenanje programja telskopa Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Temperatura -3stC, vlaga 50%. seeing okoli 2". Nadaljujem s programiranjem autofokusa, pri obdelavi v skripti focus.pl je potrebno iraf pognati z opcijo -o potem pa dela. Uspel tudi prirediti modul autofocus.py ki naredi astrometrični fit, poišče primerno referenčno zvezdo in postavi zvezdo v center fokus slicice. Zdaj je fokusiranje pravi užitek, teleskop obrneš kamorkoli na nebu, poženeš autofocus.py in čez ene dve minuti imaš idealno fokusiran teleskop, poročilo o fokusiranju je na strani http://arix.ago.uni-lj.si/focus/V2011-03-08/2011-03-09.focus.8.html sicer naredi za vsak dan svojo mapo: http://arix.ago.uni-lj.si/focus Tokrat je teleskop deloval normalno, nič se ni razšraufalo, kamera tudi, tisti las je še vedno gor, bom danes posnel nove flate. Opazoval B.Dintinjana od 21h do 02h. 2011-03-07 Servisiranje in preizkus teleskopa Dopoldne fiksirali sklopko na azimutni in tudi na višinski osi. Na azimutu zvrtali ležišče v os in zavili konične vijake. Na višini pa smo najprej ugotovili da je zunanja vzmet klešč zaribana puša in se ne premika, potem pa smo isto zvrtali v os, je pa bila ta os že na roko zbrušena in to vidno postrani, vseeno zvrtali ležišče. Zvečer jasno, suho vreme, praktično idealno za opazovanje. Tudi seeing še kar dober, namerim fwhm na sliki 1.9". Načrt opazovanja preizkus teleskopa in sledenja ter programiranje modula za autofokus. Težave s teleskopom že na začetku, glava od fibrov je razšraufana, tudi mikrometer, tolko da ni padla dol, fotometrični fiber se zaplete okoli derotatorja, tako da moram sneti in glavo nazaj privijem. Potem težava ker kamera ne deluje pravilno, da se posneti samo eno sliko in potem zablokira. Ne pomaga niti da kamero izključim in znova štartam, potem posumim da je nekaj narobe z računalnikom, možno je namreč da sistem pokuri vse semaforje in potem dela čudno, resetiram, ja ja, no potem pa računalnik ne štarta več. Končno mi po enih peth poizkusih uspe zagnati. Kamera pa tudi začne delovati, kaj je bil vzrok pa ni jasno. Na kameri je še vedno tisti las, je pa za filtri. Preizkus sledenja pokaže, da teleskop ne sledi dobro, slike 30-60s so kar vredu, 180s pa so premaknjene, tudi 300s so premaknjene. Posnel kakšnih 10 slik, vse so malo premaknjene. Pozicija zvezde počasi leze na sliki desno gor se vidi iz primerjave x,y. Delal na meridianu. Teleskop je tudi precej dekolimiran, kar se vidi v defokusiranem kolobarju. Nadaljujem s programiranjem autofokusa, uspem samo narediti snemanje sekvence sličic, pri raznih pozicijah fokusa, analiza iraf iz programa mi ne dela, no ročno se pa da z ukazom obsutil.starfocus obdelat, gre super. Opazoval B.Dintinjana od 20h-02h. 2011-02-24 Usposabljanje demonstratorjev za delo s teleskopom Vega. Vreme jasno, temperatura -5, vlažnost 57%, tlak 1029 hPa. Teleskop smo pripravili na opazovanje, fokusirali, nato posneli serijo slik objekta M1 v B in R filtru. Med snemanjem M1 je prišlo do okvare pogona teleskopa na azimutni osi. Ponovno je popustila sklopka. Vijake na sklopki smo privili, za tem je teleskop kratek čas deloval, nakar se je problem ponovil. Okvaro bo potrebno odpraviti. Opazovanje smo zaključili in pospravili. Pri obdelavi posnetkov v filtru R s programom flatdark.py je program javil napako: Obdelujem sliko: R_60_2.fts
R_60_2.fts: Feb 24 21:59 Zero level correction image is /home/data/cal/Zero-1
R_60_2.fts: Feb 24 21:59 Dark count correction image is /home/data/cal/Dark-1
with scale=0.9998489
Killing IRAF task `ccdproc'
Traceback (most recent call last):
File "/home/vega/bin/flatdark.py", line 112, in ?
__main()
File "/home/vega/bin/flatdark.py", line 39, in __main
iraf.ccdproc(image)
File "/usr/lib64/python2.4/site-packages/pyraf/iraftask.py", line 673, in
__call__
return apply(self.run,args,kw)
File "/usr/lib64/python2.4/site-packages/pyraf/iraftask.py", line 277, in run
self._run(redirKW, specialKW)
File "/usr/lib64/python2.4/site-packages/pyraf/iraftask.py", line 717, in _run
raise iraf.IrafError("Error running IRAF task " + self._name +
pyraf.irafglobals.IrafError: Error running IRAF task ccdproc
IRAF task terminated abnormally
ERROR (1, "No flat field calibration image of subset R found")
Poleg tega je na vseh posnetkih temna proga, zato bo potrebno ponovno posneti flat-e. Opazovali: Angela Kočoska, Teo Močnik, Luka Perpar, Aljaž Ramšak, Mateja Gosenca od 19h-22h30. Opazovanja vodila H. Mikuž in U. Kostić. 2011-02-02 Drugi dan usposabljanja za demonstratorje, vreme delno jasno, na opazovališču postavimo in naravnamo Celestrona in nato še Sky Watcherja. Opazovanje deloma motijo nizki oblaki, vseeno do izvedemo funkcijo poravnave na dve zvezdi. Seeng slab, potem se pooblači. Usposabljanje vodila H.Mikuž in U. Kostić od 17h do 20h. V drugem delu se potem spet vsaj deloma zjasni tako da lahko zaženemo fotometer. Popravimo še program za fokusiranje teleskopa remote, najboljši fokus dobim pri 9.95mm nato pa naredimo se en skan za test fokusa fibra. Rezultati malo boljši kot zadnjič, v bistvu pa isto. Potem premaknemo fiber not na 21,0 mm, potem se pa spet pooblači. Še naprej popravljamo programje, razne finese, detaljčki. Ažuriramo navodila. V fiber gre še vedno premalo svetlobe v primerjavi s ccdjem. Opazovali A.Čadež, B.Dintinjana, D.Paradiž od 21h do 02h. 2011-02-01 Seminar usposabljanje demonstratorje. Udeleži se 5 demonstratorjev, Program semeinarja: Torek 1.2.2011 18:00 - 18:30 dr Uroš Kostić: Delo demonstratorja 18:30 - 19:00 Bojan Dintinjana: Programi za upravljanje teleskopa 19:00 - 22:00 Vodeno praktično delo: zagon teleskopa, fokusiranje, snemanje slik, osnovne obdelave. Sreda 2.2.2011 17:00 - 19:00 Herman Mikuž: Nastavitev teleskopa Sky Wathcer 19:00 - 22:00 Samostojno delo: opazovanja po projektih Četrtek 3.2.2011 17:00 - 19:00 Herman Mikuž: Nastavitev teleskopa Celestrom 19:00 - 21:30 Samostojno delo: opazovanje po projektih 21:30 - 22:00 Pregled delovnih poročil in posnetega materiala. Vreme megleno, oblačno. Današnji program izvedemo skoraj v celoti, le fokusiranja teleskopa nismo izvajali. Usposabljanje vodila U.Kostić in B.Dintinjana. 2011-01-24  Zvečer delno jasno, temperatura -2 st, vlaga 60%. Preizkusimo novo kamero Apogee Alta z močnim hlajenjem in montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje vredu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri, fokus je na skali okoli 9.7 prej smo pa imeli 8.7. FWHM zvezd 2.4" ni optimalno, sicer slabi atmosferski pogoji, so pa tudi zvezde še videt komatične in izgleda tudi, da je teleskop vsaj malo dekolimiran. Temu problemu bo potrebno še posvetiti nekaj časa. Nadaljujemo s postavljanjem fotometra, preverimo, če je čip v novi kameri enako obrnjen kot prej, je. Preizkusimo astrometrični fit na koordinatah slike, dela. Potem poženemo fotometer, najprej se nihče ni spomnil kako se imenuje fotometrični program, so pa na srečo navodila na portalu Vega, kako se to požene. Vse dela perfektno, tudi skrajšana lečka izgleda ok. Naredimo en uspešen skan za fokus, zgleda kot da je FWHM okoli 10"-15" kar ni slabo. Opazujemo zvezdo HR 1781, na sliki je celica v matriki je 5"x5", sij zvezde V=1.68, frekvenca semplanja 10Hz in dobimo peak signala caa 150 000. Potem se postopno pooblači in moramo končati. Opazovali A.Čadež, B.Dintinjana, D.Paradiž od 19h do 24h. |
| © Copyright 2004-2022 B.Dintinjana |
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana, Slovenija |
