AAstronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega
|
|
Arhiv novicProgram večera v četrtek, 11. aprila 2024 ob 19:30 uri Potovanje skozi življenje zvezd: od rojstva do smrtiManica PerkoRaziskovanje razvoja zvezd je ključno za boljše razumevanje celotnega procesa nastanka, razvoja in lastnosti vesolja. Zvezde skozi svoje življenje prehajajo skozi različne faze, od katerih vsaka pomembno vpliva na njihovo notranjo strukturo. Več ... Po predavanju sledi opazovanje neba s teleskopi. Dan odprtih vrat 20. marca ob pomladnem enakonočjuAstronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob pomladnem enakonočju, v sredo dne 20.3.2024 na dan odprtih vrat od 18:30 dalje. Dogodek bo potekal v živo, na observatoriju, Pot na Golovec 25, Ljubljana. Za obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice. Več ... Program večera v četrtek, 14. marca 2024 ob 18:00 uri Tri astronomske ugankedr. Janez KosTokrat bomo skupaj rešili tri uganke, ki imajo zanimive in nepričakovane rešitve. Razmislite, kaj so odgovori na spodnja tri vprašanja! Več ... Program večera v četrtek, 11. januarja 2024 ob 18:00 uri Zunajsončni planetiSamo IlcZnanstveniki, filozofi in pisci znanstvene fantastike so stoletja sumili, da obstajajo planeti zunaj našega sončnega sistema, vendar tega do relativno nedavno ni bilo mogoče potrditi. Vse se je spremenilo leta 1995, ko so prvič potrdili odkritje planeta, ki kroži okoli druge zvezde. Na predavanju bomo raziskali, kaj zunajsončni sistem so, kako jih uspešno zaznavamo in kaj o njih lahko izvemo. Predavanje traja 45 minut. Pogled v nebo in astronomski pojavi v letu 2023Leto 2023 nam bo prineslo precej zanimivih astronomskih pojavov. Poglejmo, kam na nebo usmeriti svoj pogled v novem letu. Za razliko od preteklih let bodo v 2023 boljše možnosti za opazovanje največjih meteorskih rojev, ki jih najbolje vidimo v nočeh brez svetle Lune. Najmočnejša meteorska roja Perzeidov in Geminidov bosta zelo dobro vidna, saj bosta nastopila v bližini mlaja. Perzeide bo mogoče opazovati poleti z vrhuncem v noči iz 12. na 13. avgust, ko bo mogoče našteti do 75 meteorjev na uro. Geminidi bodo imeli vrhunec v noči iz 14. na 15. december s kar 150 utrinki na uro. Privlačna bosta tudi meteorska roja Liridov 22. aprila in Orionidov 20. oktobra. Že v začetku leta bomo lahko opazovali komet poimenovan C/2022 E3 (ZTF). Najsvetlejši bo januarja in februarja, ko bo viden na temnem nebu s prostim očesom ali z daljnogledom. Zemlji se bo najbolj približal 2. februarja. 11. februarja bo na nebu le 1 stopinjo stran od Marsa. Ker je svetle komete zelo težko napovedati, pa lahko ostanemo optimistični, da se skozi leto prikaže še kakšen, tako kot se je leta 2020 nepredvideno pojavil komet Neowise. Konjunkcija Marsa, Venere in Lune se bo zgodila 22. junija zvečer. Takrat si bodo vsi trije objekti zelo blizu na nebu in bodo dobro vidni tudi s prostim očesom, saj bo osvetljen le ozek Lunin srp. Svoje poglede usmerite 20 ločnih stopinj nad obzorje v ozvezdje Raka. Skupaj bodo vsi trije zašli okoli 23.41. Več ...  Slika konjunkcije Marsa, Venere in Lune, 22. junija, zvečer, pogled iz Šentvida. Vir: Stellarium in Astronomsko društvo Vega. Dan odprtih vrat 22. decembra ob zimskem solsticijuAstronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob zimskem solsticiju, v petek dne 22.12.2023 na dan odprtih vrat od 18:00 dalje. Dogodek bo potekal v živo, na observatoriju, Pot na Golovec 25, Ljubljana. Za obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice. Več ... Program večera v četrtek, 14. decembra 2023 ob 18:00 uri Sprehod skozi vesolje in kozmična lestevGregor RihtaršičČe bi bila Evropa velika kot koronavirus, kako daleč bi bila Luna? Kaj pa najbližja zvezda, središče Galaksije, najbližja jata galaksij? Na tem predavanju se bomo sprehodili skozi vesolje, od našega osončja, pa vse do skrajnih meja vidnega vesolja, do mikrovalovnega sevanja ozadja. Več ... Program večera v četrtek, 11. maja 2023 ob 20 uri Kozmološke simulacije in iskanje filamentovSamo IlcKozmološke simulacije so ključne pri raziskovanju vesolja, saj omogočajo vpogled v procese na različnih prostorskih in časovnih skalah ter raziskovanje pojavov, ki jih je težko opazovati v resničnem vesolju. Ena izmed teh struktur, ki jih lahko simulacije pomagajo poiskati, so filamenti, ki povezujejo jate galaksij in tvorijo kozmično mrežo. Več ... Program večera v četrtek, 13. aprila 2023 ob 19 uri Potovanje galaksijedr. Anishya Thevalil-HarshanVsi smo videli veliko čudovitih slik različnih vrst galaksij. Te galaksije živijo v številnih različnih soseskah in v svoji preteklosti doživljajo različne fizične procese, ki oblikujejo njihove današnje lastnosti. V tem predavanju bomo raziskovali potovanje galaksij in različne možnosti, ki ustvarjajo veličastno raznolikost galaksij, ki obstajajo danes. Dan odprtih vrat 20. marca ob pomladnem enakonočjuAstronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob pomladnem enakonočju, v ponedeljek dne 20.03.2023 na dan odprtih vrat od 10:00 do 13:00 in od 18:30 do 21:00. Dogodek bo potekal v živo, na observatoriju, Pot na Golovec 25, Ljubljana. Za večerni obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice. Več ... Program večera v četrtek, 9. marca 2023 ob 18 uri Življenje kometa - od kome do meta okoli Soncaprof. dr. Tomaž ZwitterNa prvi pogled so kometi nezanimive umazane ledene kepe. Na drugi pogled pa prihajajo od daleč, zato nam povedo, kaj je tam zunaj, in nam pokažejo, da vsega ne vemo. Ob tem je njihov led tak, kot je bil ob nastanku Osončja. Torej morda razložijo, odkod voda, ob kateri se poleti sončimo na ležalniku. Ležalnik pride prav tudi ponoči in pozimi, skupaj s preprostim binokularjem vam je omogočil udobno opazovanje kometa 2022 E3, ki je bil v naši bližini januarja in februarja. Več ... Večeri na astronomskem observatorijuProgram večera v četrtek, 9. februarja 2023 ob 18 uri Gegrafska dolžinaKevin Luke BeesonMerjenje je bilo nekoč opisano kot enako težko reševanju problema večnega gibanja (Perpetuum mobile). Pridite na pogovor in odkrijte zgodovino nagrade Longitude; tekmovanja iz 18. stoletja, da bi našli način za natančno in hitro merjenje zemljepisne dolžine na morju, z nagradnim skladom, enakovrednim 2 milijonoma funtov leta 2020. Več ... 9. februarja 2023 ob 19 uri Opazovanje kometa C/2022 E3 (ZTF) s teleskopiHerman Mikuž in Bojan DintinjanaV primeru lepega vremena bomo opazovali s teleskopi v živo. V ugodni legi za opazovanje je še komet C/2022 E3 (ZTF), ki mu pravijo tudi "zeleni komet" zaradi izrazito zelene barve kome kometa, rep kometa je bele barve. Komet je bil v prisončju 26. januarja in se je najbolj približal Zemlji 2. februarja na vsega 0,2 astronomske enote. Več ... Večeri na astronomskem observatorijuProgram večera v četrtek, 12. januarja 2023 ob 18 uri Barve na astronomskih fotografijahdr. Janez KosOb čudovitih slikah astronomskih objektov se velikokrat vprašamo kako bi jih videli v pravih barvah. Razložili bomo zakaj so nam tako všeč umetne ali povdarjene barve, zakaj prave barve niso uporabljene in kako bi objekti izgledali v naravnih barvah. Ob tem se bomo naučili še nekaj o naši interpretaciji barv in naredili par eksperimentov. Več ... Dan odprtih vrat 21. decembra ob zimskem solsticijuAstronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob jesenskem enakonočju, v sredo dne 21.12.2022 na dan odprtih vrat od 18:00 do 21:00. Program, ki bo potekal v živo, je sestavljen iz več krajših prispevkov naših sodelavcev in znanstvenikov, ki nas bodo popeljali po observatoriju in opazovanja nočnega neba s teleskopom. Več ... Program večera v četrtek, 8. decembra 2022 ob 18 uri Orientacije proti Venerinim in Luninim ekstremom v predšpanski arhitekturi Mezoamerikedr. Ivan Šprajc, ZRC SAZUPredavanje bo osredotočeno na dve skupini astronomskih orientacij v arhitekturi Mezoamerike. Ime označuje kulturno definirano območje, ki ustreza srednjemu in južnemu delu današnje Mehike in severnemu delu centralne Amerike. Na tem ozemlju so se namreč v zadnjih tisočletjih pred prihodom Špancev razvile razslojene, državno organizirane družbe z vrsto skupnih značilnosti, med katere sodijo tudi načela usmerjanja pomembnih ceremonialnih, rezidenčnih in upravnih stavb. Prevladujejo solarne orientacije, ki so omogočale ustrezno razporejanje ritualno pomembnih datumov v poljedelskem ciklu, v zadnjih letih pa so sistematične raziskave razkrile, da so bile dokaj pogoste tudi usmeritve, ki ustrezajo velikim ekstremom Venere in Lune na horizontu. Več ... Po predavanju sledi opazovanje Marsa in Jupitra s teleskopom. Več ... Program večera v četrtek, 10. novembra 2022 ob 18 uri Najtemnejša, a najsvetlejša: aktivna jedra galaksijGregor RihtaršičV začetku 20. stoletja so astronomi opazili nenavadno dogajanje v središču nekaterih galaksij, ki ga ni bilo moč pojasniti z izsevom zvezd. Na tem predavanju bomo sledili astronomom od prvotnega začudenja pa vse do razumevanja aktivnih galaktičnih jeder, njihovega ogromnega izseva in raznolikosti. Pogledali si bomo, kaj se dogaja v osrčju galaksij in kakšni objekti tam tičijo, hkrati pa demonstrirali, kako lahko preprosti fizikalni argumenti vidijo dlje in podrobneje od marsikaterega teleskopa. Po predavanju sledi opazovanje Jupitra in Saturna s teleskopom. Več ... Program večera v četrtek, 13. oktober 2022 ob 18:15 : Življenje v vesoljuprof. dr. Andrej PršaMožnost življenja drugod v vesolju že od pamtiveka buri človeški duh. Skozi diskusijo se bomo obregnili ob vloge fizike, astronomije, kemije, geologije in biologije, nenavsezadnje pa tudi sociologije, filozofije in statistike, na to večno vprašanje. Izpostavili bomo osrednjo nit: če sta fizika in kemija v vesolju univerzalni, je pričakovati, da je tudi biologija v vesolju univerzalna? Po predavanju sledi opazovanje Jupitra in Saturna s teleskopom. Več ... Dan odprtih vrat 22. septembra ob jesenskem enakonočjuAstronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob jesenskem enakonočju, v četrtek dne 22.9.2022 na dan odprtih vrat od 19:00 do 22:00. Program, ki bo potekal v živo, je sestavljen iz več krajših prispevkov naših sodelavcev in znanstvenikov, ki nas bodo popeljali po observatoriju in opazovanja nočnega neba s teleskopom. Več ... Program večera v četrtek, 12. maja 2022 ob 20h30: dr. Žiga Zaplotnik: Fizika podnebnih sprememb Po predavanju sledi opazovanje Lune s teleskopom. Več ... Program večera v četrtek, 12. maja 2022 ob 20. uri: Predstavitev knjige Lisičja lunaPogovor z avtoricama, pisateljico Mašo Ogrizek in ilustratorko Tino Dobrajc,bo vodila urednica dr. Tina Bilban. Odlomke iz knjige bo brala Maja Pan. Po predstavitvi bo še opazovanje Lune s teleskopom. Več ... Program večera v četrtek, 14. aprila 2022 ob 20. uri: Črne luknje v teoriji gravitacije in v našem vesoljudr. Sašo GrozdanovSplošna teorija relativnosti je opis gravitacijske sile kot geometrije prostora-časa, ki jo je leta 1915 formuliral Albert Einstein. Še istega leta je Karl Schwarzschild rešil Einsteinove enačbe za sferično simetrični sistem in našel rešitev prve črne luknje, ki se imenuje po njem. Kaj sploh je črna luknja? Prvi del predavanja bo namenjen opisu teh izjemno enostavnih, univerzalnih, a nadvse čudnih rešitev teorije splošne relativnosti. Za tem pa bom predstavil opazovalne in teoretične razloge zaradi katerih smo prepričani, da črne luknje v resnici obstajajo v našem vesolju. Predavanje traja 45 minut. Dan odprtih vrat 20. marca ob pomladanskem enakonočju bo potekal v živoAstronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob pomladnem enakonočju, v nedeljo dne 20.3.2022 na dan odprtih vrat od 18:30 do 21:30. Dogodek bo potekal v živo, na observatoriju, Pot na Golovec 25, Ljubljana. Za obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice. Več ... Večeri na astronomskem observatorijuProgram večera v četrtek, 17. marca 2022 ob 18. uri: Znanstvena fantastika in moderna astronomijaTri odkritja, ki so astronomom pognala kri po žilahdr. Janez Kos, FMF astronomska skupinaAstronomi radi posegamo po znanstvenofantastični literaturi, ker nam je po tematiki blizu in se enostavno znajdemo v vesoljih, tudi izmišljenih. Zaradi tega nam znanstvena fantastika pogosto predstavlja morje idej in inspiracijo za raziskovanje vesolja. V predavanju bomo sledili trem klasičnim romanom znanstvene fantastike in razložili odkritja v moderni astronomiji, ki so jih literarna dela na nek način napovedala. Več ... Večeri na astronomskem observatorijuProgram večera v četrtek, 10. februarja 2022 ob 18. uri: Meteoritidr. Bojan Ambrožič, CO NanocenterMeteoriti so kamni iz vesolja. Doslej smo na slovenskem ozemlju našli 5 meteoritov. Zadnji in najbolj spektakularen je bil padec meteorita Novo mesto, 28. februarja 2020 na Dolenjskem. Na predavanju si bomo ogledali kako so potekale raziskave meteorita in kaj smo iz teh izvedeli o našem Osončju. Več ... Program večera v četrtek, 13. januarja 2022 ob 18. uri: Simbiotične zvezdeManica PerkoSimbiotične zvezde so dvojne zvezde, kjer je ena zvezda rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. V večini primerov je kompaktni objekt bela pritlikavka. Raziskovanje in odkrivanje simbiotičnih zvezd je za razlago razvoja in lastnosti galaksije, lahko izjemnega pomena. Zvezdi v dvojnem sistemu sta dovolj blizu, da med njima pride do prenosa snovi iz rdeče orjakinje na belo pritlikavko. Ta proces se lahko konča z eksplozijo, zato so simbiotične zvezde domnevni vir supernov tipa Ia, ki so med drugim pomembne tudi za merjenje razdalj v vesolju. Pred tem lahko pride do več vmesnih izbruhov nova, zaradi katerih pa so simbiotične zvezde tudi eden izmed virov bogatenja medzvezdnega prostora z litijem in ostalimi elementi. Predavanje traja 45 minut. Po predavanju sledi še opazovalna delavnica s teleskopom, ki jo bo vodil Bojan Dintinjana. Program bo potekal na daljavo. Več ... Dan odprtih vrat 21. decembra 2021 (ob zimskem solsticiju)Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob zimskem solsticiju, v torek dne 21.12.2021 na dan odprtih vrat od 18:00 do 20:00. Program, ki bo potekal na daljavo, je sestavljen iz več krajših prispevkov naših sodelavcev in znanstvenikov, ki nas bodo popeljali po observatoriju in prikazov praktične delavnice opazovanja s teleskopom. Več ... Večeri na Astronomskem observatorijuProgram večera v četrtek, 9. decembra 2021 ob 18. uri: James Webbov Vesoljski Teleskop: Od vode na Marsu do prvih galaksijprof. dr. Maruša Bradač, University of California DavisTokrat bomo govorili o najnovejšem vesoljskem teleskopu, James Webbovem vesoljskem teleskopu, ki ga bomo v vesolje izstrelili konec tega meseca. Teleskop nam bo omogočil pogled daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Razkrival bo pa tudi skrivnosti planetov izven našega osončja, kot tudi vode na Marsu. Ta najmogočnejši in največji vesoljski teleskop doslej je poln novih tehnološki dosežkov. V tem predavanju bom govorila o le teh, kot tudi prodrobneje opisala, kaj si od teleskopa obetamo in kako poteka moje delo znanstvenika, ki sodeluje pri razvoju teleskopa. Program večera v četrtek, 11. novembra 2021 ob 18. uri: Misija Gaia - kako izmeriti oddaljenost in gibanje zvezdprof.dr. Tomaž ZwitterČe ne vemo, kako daleč je določena zvezda, ne vemo niti, kako svetla je, v kateri fazi razvoja se nahaja, kako je nastala in kaj se bo z njo zgodilo v prihodnje. Misija Gaia Evropske vesoljske agencije že 8 let meri razdalje in gibanje zvezd, s pomočjo spektroskopije pa tudi njihove ostale lastnosti. V predavanju bomo pojasnili, kako merimo lastnosti zvezd, ter poudarili število in točnost rezultatov, ki jim v zgodovini astrofizike ni para. Vsi rezultati misije so sproti prosto dostopni vsem. To seveda pomeni, da več bistrih glav odkrije več, tudi nepričakovanega. Na kratko bomo povzeli tudi, kaj lahko pričakujemo v prihodnje, saj bo ta misija namesto prvotno planiranih opazovanj, ki bi se morala končati leta 2018, zbirala podatke tja v leto 2025. Predavanje traja 45 minut. Opazovalna delavnica s teleskopomSamo IlcTokratne delavnice bodo izgledale malo drugače, in sicer si bomo ogledali kako se uporablja bazo podatkov satelita Gaia, ki je brezplačno dostopna na spletu. Pogledali si bomo osnove jezika ADQL (variacija jezika SQL) in z njegovo pomočjo pridobili želene podatke o zvezdah iz kataloga. Na podlagi teh podatkov bomo nato izrisali nekaj grafov iz katerih bomo razbrali nekaj osnovnih ugotovitev, kot je na primer starost zvezdne kopice. Delavnici lahko sledite tudi sami, saj za delo potrebujete samo spletni brskalnik. Delavnica traja 60 minut. Program večera v četrtek, 10. junija 2021 ob 21. uri: Kozmični delciRok VogrinčičKozmični delci so visoko-energijski nabiti delci, katerih izvor zaenkrat še ni natančno znan. Opazovanja nakazujejo, da nekateri od njih verjetno nastanejo ob eksplozijah supernov in imajo izvor v naši Galaksiji. Težavo pri ugotavljanju izvora predstavlja spremenljivo magnetno polje Galaksije, saj se nabitim delcem tekom potovanja v magnetnem polju, pot ukrivi. V predavanju bom predstavil kratek zgodovinski pregled odkrivanja kozmičnih delcev, njihovo energijsko porazdelitev ter procese, ki vodijo do njihovega pospeševanja. Poudarek bo predvsem na galaktičnih kozmičnih delcih in njihovi interakciji z medzvezdno snovjo in magnetnim poljem. V predavanju bom govoril tudi o vplivu kozmičnih delcev na Zemljo ter o metodah za njihovo detekcijo. Predavanje traja 45 minut. Opazovalna delavnica s teleskopomHerman MikužV okviru delavnice bomo s 25-cm teleskopom in CCD kamero posneli nekaj zanimivih nebesnih objektov (kroglasto kopico M3, komet 2020 T2 (Palomar) in galaksijo M101 v Velikem medvedu). V primeru slabega vremena si bomo s pomočjo programa Stellarium ogledali zanimivosti nočnega neba v mesecu juniju. Delavnica traja 60 minut. Posnetki z opazovalne delavnice s teleskopomHerman MikužPosneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 15 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 15 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 30 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 30 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Prehod Merkurja pred Soncem 11. novembra 2019 Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje prek Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo v ponedeljek 11. 11. 2019 spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15. Nočni svetleči oblaki – NLC V času zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato sta njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar. Več na .. Slika Sonca v teleskopu Coronado SolarMax II 60mm Double Stack Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce je letos v solarnem minimumu in nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno je dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič. Opazovanje Sonca v mali kupoli na AGO Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tedaj smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher 25cm. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana. Opazovalna ploščad s 3-metrsko kupolo na AGO Jeseni 2016 je bila na ploščadi poleg glavne stavbe observatorija AGO postavljena nova 3-metrska kupola proizvajalca ScopeDome iz Poljske. Kupola ima motorizirane računalniško krmiljene pogone. Konec marca 2017 smo v kupolo namestili teleskop tipa Newton na GO-TO ekvatorialni postavitvi SkyWatcher s premerom zrcala 254 mm in goriščno razdaljo 1200 mm. Novi opazovalni sistem bo namenjen predvsem izvajanju vaj študentov, ki obiskujejo 1. letnik. Kupola med nočnim snemanjem, 30. marca 2017, posnel H. Mikuž. 20.3.2015  20. marca je bil iz naših krajev viden delni Sončev mrk. Popolni mrk je bil viden le iz pasu, ki se začne južno od Grenlandije, teče preko Ferskih otokov in Spitzbergov in se konča na severnem tečaju (pripenjamo skico iz publikacije Naše nebo 2015). V Ljubljani se je delni mrk začel ob 9h31m, ob 10h40m bo zakritega največ, to je 68% Sončevega premera. Mrk se je končal ob 11h52m. Na observatoriju na Golovcu smo za študente in zaposlene na FMF
organizirali ogled mrka s teleskopoma Skywatcher in Celestron.
Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.
20.3.2015  Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42. Demonstrirali smo tudi meritve sija in prikaze v umetnih barvah na sliki kopice M53. Na sliki skupina učencev se pripravlja na opazovanje s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Naslednj dan odprtih vrat bo ob kresu 22.junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.
25.9.2014  Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba kot pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero prekrije. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev. Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.
3.09.2014  Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.
20.3.2013  Astronomsko geofizikalni observatorij ob pomladnem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v sredo, 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnice bodo na voljo dva tedne pred prireditvijo na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
21.12.2012 Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 18:00 do 20:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
22.09.2012 Astronomsko geofizikalni observatorij ob jesenskem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v soboto, 22. septembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
2012-06-21  Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 21. junija, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16 in planetarne meglice M57. Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik). Letošnja novost je bila tudi uvedba brezplačnih vstopnic, ki jih lahko udeleženci naročijo preko spleta dva tedna pred dogodkom. Žal so vstopnice kar hitro pošle. Vec ... 2011-12-22  Dan odprtih vrat - zimski solsticij. Že dopoldne pride kar nekaj obiskovalcev in pride tudi ekipa od pop tv 24ur in posnamejo prispevek.Zvečer vreme delno jasno, temperatura -1,5˚C, vlaga 95%, brez vetra, pogoji bolj slabi za opazovanje. Lune ni. Kasneje se naredi megla. Obiskovalcev spet kar veliko, tokrat razdelimo vstopnice, zadnji ima številko 161. To je bila zelo dobra ideja, ljudje so bili zadovoljni. Postavimo oba šolska teleskopa na plato, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici in pa uvodno razlago pred observatorijem. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 17h do 21h. Tokrat smo imeli tudi nočno malico pri Jovotu. Pri izvedbi sodelovali: Dunja Fabian, Gal Matijevič, Maruša Žerjal,
Drejc Kopač, Tomaž Zwitter, Bojan Dintinjana, Mateja Gosenca, Teo
Močnik, Herman Mikuž, Vid Iršič in Janez Kos.
Več v dnevniku.
2011-09-23 Dan odprtih vrat - jesensko enakonočje. Na sliki skupina obiskovalcev opazuje veliki zrcalni teleskop VEGA kako cilja planetarno meglico M57 v ozvezdju Lire. Iz dnevnika observatorija: zvečer vreme jasno, temperatura 19˚C, vlaga 50%, seeing dober, brez vetra, pogoji praktično idealni za opazovanje. Lune je pod obzorjem in vzhaja šele proti jutru. Obiskovalcev
zelo veliko, najbrž več kot poleti, nas pa manj. Postavimo oba šolska
teleskopa na plato za observatorijem, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici o nenavadnih eksplozijah zvezde in pa uvodno razlago pred observatorijem. Teleskop vega pa je tudi deloval, smo naredili tudi nekaj lepih demo slik. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 18h do 24h. Več v dnevniku.
2011-06-21  Dan odprtih vrat - poletni solsticij. Skupina opazuje s teleskopom na vrtu observatorija. Iz dnevnika observatorija: zvečer vreme jasno, temperatura 22°C, vlaga 50%, seeing dober, piha JZ veter, pogoji praktično idealni za opazovanje. Luna v zadnjem krajcu vzhaja po polnoči. Pripravimo 5 postaj za ogled, Andreja ima uvodni pozdrav in kratka zgodovina observatorija pred vhodom v observatorij, potem na velikem platnu Simon ima prezentacijo kaj se vidi na nebu, v kupoli Bojan demonstrira premikanje teleskopa Vega, v kontrolni sobi Teo pokaže nekaj slik posnetih z Vego, v knjižnici Dunja razlaga kaj je to galaksija, pri vhodu na vrt Uroš in Vid odgovarjata na vprašanja, na vrtu Herman in demonstratorji pokažejo Saturna, zvezde in kopice v SkyWatcheru in Celestronu in postavimo tudi Zeis binokular. Ogled na vsaki postaji 5 minut. Več v dnevniku.
2011-06-15  Današnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m. Pozicijski kot prvega stika je 91,8° , zadnjega pa 261,7° od severne točke na Luninem robu proti vzhodu. Mrk je 26. v krogu sarosov, ki se je začel ob južnem Zemljinem polu z delnim mrkom 4.9.1560 in prvim popolnim mrkom 22.4.1921. Mrk nastopi ob dvižnem vozlu Luninega tira z astronomsko dolžino 263,5°. Že delno zatemnjena Luna vzide v Ljubljani ob 20h46. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času:
Začetek mrka ob 20h 22,6m.
Začetek popolnega mrka ob 21h 22,1m.
Sredina mrka ob 22h 12,6m.
Konec popolnega mrka ob 23h 3,0m.
Konec delnega mrka ob 0h 2,6m.
2011-05-30  Spiralna galaksija M51, posneto med preizkusom nove CCD kamere SBIG ST-8300M s teleskopom 250-mm, f/5 SkyWatcher Newton na EQ-6 postavitvi, bining na kameri nastavljen na 1. Splošen vtis je, da kamera izpolnjuje pričakovanja in deluje v redu. Programska oprema omogoča poleg zajemanja slik v različnih formatih tudi obdelavo bias, dark, flat. Poleg tega pa še kup drugih uporabnih funkcij. V bin=1 je ločljivost 250 mm, f/5 Newton teleskopa 0,93". Pri tako dobri ločljivosti postane vodenje teleskopa precej kritično. Pomembno je, da je teleskop dobro uravnotežen. Več v dnevniku.
2011-04-08  Spiralna galaksija M64. Teleskop Vega, filtri B, V, R, čas osvetlitve 480s.Posneto v okviru usposabljanja za demonstratorje. Program usposabljanja na teleskopu Vega obsega zagon teleskopa, fokusiranje teleskopa, snemanje slike interaktivno, snemanje slike robotsko, osnovna obdelava slike, astrometrični fit, seštevanje slik in obdelava v cevovodu. Več v dnevniku.
2011-04-05  Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri izmerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.
24.01.2011  Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. Več v dnevniku.
01.09.2010  Optični odsev izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.
14.07.2010  Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike in povozi zvezdo, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot ena točka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...
21.06.2010  Dan odprtih vrat ob začetku poletja. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. (Foto: L. Cjuha) Vec ...
20.03.2010  Dan odprtih vrat ob pomladanskem enakonočju. Astronomi so ob pomladanskem enakonočju med vodenimi ogledi razkazali observatorij in astronomsko knjižnico, natančneje pa so predstavili tudi svoje delovanje in študij astronomije.(foto A. Guštin)
20.03.2010  Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti so se udeležili (z leve na sliki) minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, dr. Andreja Gomboc, vodja MLA 2009, predsednik RS dr. Danilo Türk, dekan FMF prof. dr. Andrej Likar in slavnostni govornik prof. dr. Andrej Čadež. (foto A. Guštin)
05.08.2009  Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...
17.07.2009  Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.
18.05.2009  Snemanje Mednarodne vesolske postaje ISS v okviru študentskih opazovanjih je izjemen tehnološki dosežek observatorija AGO. Iz spletne strani naložimo sveže TLE elemente tira postaje ISS in s pomočjo programa SatCal pripravimo vodilno datoteko, ki vsebuje natančne koordinate postaje v preletu to je čas, azimut in višino. Teleskop Vega v robotskem načinu spremlja postajo. Dogodek traja dobre dve minuti. Posnetek je bil narejen kmalu po začetku preleta, ob 23:44:30, postaja je bila takrat oddaljena več kot 1000km. Ločljivost slikovnega elementa na sliki je 0.64" kar je idealno vzorčenje za 1.2" seeinga, osvetlitveni čas posnetka pa 0.1s, malo predolg, modul Zarya na sredini je presvetljen, lepo se vidijo solarni paneli. Še en bližnji posnetek. Vec v dnevniku...
5.4.2009  Projekt 100 ur astronomije na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju in 10cm NexStarju, potem naredimo še slike na Vegi. Slika Lune je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika Saturna je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. Saturnovi sateliti se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). Vec v dnevniku...
|
| © Copyright 2004-2022 B.Dintinjana |
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25 1000 Ljubljana, Slovenija |
