Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega

Main.ArhivNovice History

Hide minor edits - Show changes to markup

09.05.2022 13:12 CEST by 89.212.137.217 -
Added lines 1-14:

Arhiv novic

Program večera v četrtek, 14. aprila 2022 ob 20. uri:

Črne luknje v teoriji gravitacije in v našem vesolju

dr. Sašo Grozdanov

Splošna teorija relativnosti je opis gravitacijske sile kot geometrije prostora-časa, ki jo je leta 1915 formuliral Albert Einstein. Še istega leta je Karl Schwarzschild rešil Einsteinove enačbe za sferično simetrični sistem in našel rešitev prve črne luknje, ki se imenuje po njem. Kaj sploh je črna luknja? Prvi del predavanja bo namenjen opisu teh izjemno enostavnih, univerzalnih, a nadvse čudnih rešitev teorije splošne relativnosti. Za tem pa bom predstavil opazovalne in teoretične razloge zaradi katerih smo prepričani, da črne luknje v resnici obstajajo v našem vesolju. Predavanje traja 45 minut.

Več ...

13.04.2022 11:34 CEST by 88.200.49.66 -
Added lines 1-28:

Dan odprtih vrat 20. marca ob pomladanskem enakonočju bo potekal v živo

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob pomladnem enakonočju, v nedeljo dne 20.3.2022 na dan odprtih vrat od 18:30 do 21:30.

Dogodek bo potekal v živo, na observatoriju, Pot na Golovec 25, Ljubljana. Za obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice. Več ...

Večeri na astronomskem observatoriju

Program večera v četrtek, 17. marca 2022 ob 18. uri:

Znanstvena fantastika in moderna astronomija

Tri odkritja, ki so astronomom pognala kri po žilah

dr. Janez Kos, FMF astronomska skupina

Astronomi radi posegamo po znanstvenofantastični literaturi, ker nam je po tematiki blizu in se enostavno znajdemo v vesoljih, tudi izmišljenih. Zaradi tega nam znanstvena fantastika pogosto predstavlja morje idej in inspiracijo za raziskovanje vesolja. V predavanju bomo sledili trem klasičnim romanom znanstvene fantastike in razložili odkritja v moderni astronomiji, ki so jih literarna dela na nek način napovedala. Več ...

Deleted lines 29-31:
02.03.2022 12:55 CET by 88.200.49.66 -
Deleted line 0:
Added lines 2-12:

Program večera v četrtek, 10. februarja 2022 ob 18. uri:

Meteoriti

dr. Bojan Ambrožič, CO Nanocenter

Meteoriti so kamni iz vesolja. Doslej smo na slovenskem ozemlju našli 5 meteoritov. Zadnji in najbolj spektakularen je bil padec meteorita Novo mesto, 28. februarja 2020 na Dolenjskem. Na predavanju si bomo ogledali kako so potekale raziskave meteorita in kaj smo iz teh izvedeli o našem Osončju. Več ...

07.02.2022 12:56 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 1-28:

Večeri na astronomskem observatoriju

Program večera v četrtek, 13. januarja 2022 ob 18. uri:

Simbiotične zvezde

Manica Perko

Simbiotične zvezde so dvojne zvezde, kjer je ena zvezda rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. V večini primerov je kompaktni objekt bela pritlikavka. Raziskovanje in odkrivanje simbiotičnih zvezd je za razlago razvoja in lastnosti galaksije, lahko izjemnega pomena. Zvezdi v dvojnem sistemu sta dovolj blizu, da med njima pride do prenosa snovi iz rdeče orjakinje na belo pritlikavko. Ta proces se lahko konča z eksplozijo, zato so simbiotične zvezde domnevni vir supernov tipa Ia, ki so med drugim pomembne tudi za merjenje razdalj v vesolju. Pred tem lahko pride do več vmesnih izbruhov nova, zaradi katerih pa so simbiotične zvezde tudi eden izmed virov bogatenja medzvezdnega prostora z litijem in ostalimi elementi. Predavanje traja 45 minut.

Po predavanju sledi še opazovalna delavnica s teleskopom, ki jo bo vodil Bojan Dintinjana. Program bo potekal na daljavo. Več ...

Dan odprtih vrat 21. decembra 2021 (ob zimskem solsticiju)

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob zimskem solsticiju, v torek dne 21.12.2021 na dan odprtih vrat od 18:00 do 20:00.

Program, ki bo potekal na daljavo, je sestavljen iz več krajših prispevkov naših sodelavcev in znanstvenikov, ki nas bodo popeljali po observatoriju in prikazov praktične delavnice opazovanja s teleskopom. Več ...

10.01.2022 10:25 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 1-9:

Večeri na Astronomskem observatoriju

Program večera v četrtek, 9. decembra 2021 ob 18. uri:

James Webbov Vesoljski Teleskop: Od vode na Marsu do prvih galaksij

prof. dr. Maruša Bradač, University of California Davis

Tokrat bomo govorili o najnovejšem vesoljskem teleskopu, James Webbovem vesoljskem teleskopu, ki ga bomo v vesolje izstrelili konec tega meseca. Teleskop nam bo omogočil pogled daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Razkrival bo pa tudi skrivnosti planetov izven našega osončja, kot tudi vode na Marsu. Ta najmogočnejši in največji vesoljski teleskop doslej je poln novih tehnološki dosežkov. V tem predavanju bom govorila o le teh, kot tudi prodrobneje opisala, kaj si od teleskopa obetamo in kako poteka moje delo znanstvenika, ki sodeluje pri razvoju teleskopa.

07.12.2021 12:21 CET by 88.200.49.66 -
Added lines 1-19:

Program večera v četrtek, 11. novembra 2021 ob 18. uri:

Misija Gaia - kako izmeriti oddaljenost in gibanje zvezd

prof.dr. Tomaž Zwitter

Če ne vemo, kako daleč je določena zvezda, ne vemo niti, kako svetla je, v kateri fazi razvoja se nahaja, kako je nastala in kaj se bo z njo zgodilo v prihodnje. Misija Gaia Evropske vesoljske agencije že 8 let meri razdalje in gibanje zvezd, s pomočjo spektroskopije pa tudi njihove ostale lastnosti. V predavanju bomo pojasnili, kako merimo lastnosti zvezd, ter poudarili število in točnost rezultatov, ki jim v zgodovini astrofizike ni para. Vsi rezultati misije so sproti prosto dostopni vsem. To seveda pomeni, da več bistrih glav odkrije več, tudi nepričakovanega. Na kratko bomo povzeli tudi, kaj lahko pričakujemo v prihodnje, saj bo ta misija namesto prvotno planiranih opazovanj, ki bi se morala končati leta 2018, zbirala podatke tja v leto 2025. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Samo Ilc

Tokratne delavnice bodo izgledale malo drugače, in sicer si bomo ogledali kako se uporablja bazo podatkov satelita Gaia, ki je brezplačno dostopna na spletu. Pogledali si bomo osnove jezika ADQL (variacija jezika SQL) in z njegovo pomočjo pridobili želene podatke o zvezdah iz kataloga. Na podlagi teh podatkov bomo nato izrisali nekaj grafov iz katerih bomo razbrali nekaj osnovnih ugotovitev, kot je na primer starost zvezdne kopice. Delavnici lahko sledite tudi sami, saj za delo potrebujete samo spletni brskalnik. Delavnica traja 60 minut.

09.11.2021 18:13 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 1-76:

Program večera v četrtek, 10. junija 2021 ob 21. uri:

Kozmični delci

Rok Vogrinčič

Kozmični delci so visoko-energijski nabiti delci, katerih izvor zaenkrat še ni natančno znan. Opazovanja nakazujejo, da nekateri od njih verjetno nastanejo ob eksplozijah supernov in imajo izvor v naši Galaksiji. Težavo pri ugotavljanju izvora predstavlja spremenljivo magnetno polje Galaksije, saj se nabitim delcem tekom potovanja v magnetnem polju, pot ukrivi. V predavanju bom predstavil kratek zgodovinski pregled odkrivanja kozmičnih delcev, njihovo energijsko porazdelitev ter procese, ki vodijo do njihovega pospeševanja. Poudarek bo predvsem na galaktičnih kozmičnih delcih in njihovi interakciji z medzvezdno snovjo in magnetnim poljem. V predavanju bom govoril tudi o vplivu kozmičnih delcev na Zemljo ter o metodah za njihovo detekcijo. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Herman Mikuž

V okviru delavnice bomo s 25-cm teleskopom in CCD kamero posneli nekaj zanimivih nebesnih objektov (kroglasto kopico M3, komet 2020 T2 (Palomar) in galaksijo M101 v Velikem medvedu). V primeru slabega vremena si bomo s pomočjo programa Stellarium ogledali zanimivosti nočnega neba v mesecu juniju. Delavnica traja 60 minut.

Posnetki z opazovalne delavnice s teleskopom

Herman Mikuž

Odprta zvezdna kopica M44

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 15 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 15 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Odprta zvezdna kopica M67

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 30 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 30 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.


Prehod Merkurja pred Soncem 11. novembra 2019

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/mtran/IMG_20191107_144709.jpg

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje prek Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo v ponedeljek 11. 11. 2019 spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Nočni svetleči oblaki – NLC

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/DOV-NLC-1.jpg

V času zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato sta njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar. Več na ..

Slika Sonca v teleskopu Coronado SolarMax II 60mm Double Stack

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/Sonce_12_31_42.jpg

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce je letos v solarnem minimumu in nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno je dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Opazovanje Sonca v mali kupoli na AGO

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/OpazovanjeSoncaKupoal3.jpg

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tedaj smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher 25cm. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana.

Opazovalna ploščad s 3-metrsko kupolo na AGO

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/IMG_1022-P.JPG

Jeseni 2016 je bila na ploščadi poleg glavne stavbe observatorija AGO postavljena nova 3-metrska kupola proizvajalca ScopeDome iz Poljske. Kupola ima motorizirane računalniško krmiljene pogone. Konec marca 2017 smo v kupolo namestili teleskop tipa Newton na GO-TO ekvatorialni postavitvi SkyWatcher s premerom zrcala 254 mm in goriščno razdaljo 1200 mm. Novi opazovalni sistem bo namenjen predvsem izvajanju vaj študentov, ki obiskujejo 1. letnik. Kupola med nočnim snemanjem, 30. marca 2017, posnel H. Mikuž.

04.04.2019 14:54 CEST by 88.200.49.66 -
Deleted line 1:
Changed line 127 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png%%Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri izmerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2011/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png%%Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri izmerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.

Changed line 132 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. Več v dnevniku.

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2011/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. Več v dnevniku.

Changed line 136 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Optični odsev izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Optični odsev izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.

Changed line 140 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike in povozi zvezdo, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot ena točka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike in povozi zvezdo, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot ena točka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

Changed line 158 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

Changed line 164 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzbooVs.jpg%%Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-05-07/yzbooVs.jpg%%Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.

Changed line 168 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/ISS-color.jpg%% Snemanje Mednarodne vesolske postaje ISS v okviru študentskih opazovanjih je izjemen tehnološki dosežek observatorija AGO. Iz spletne strani naložimo sveže TLE elemente tira postaje ISS in s pomočjo programa SatCal pripravimo vodilno datoteko, ki vsebuje natančne koordinate postaje v preletu to je čas, azimut in višino. Teleskop Vega v robotskem načinu spremlja postajo. Dogodek traja dobre dve minuti. Posnetek je bil narejen kmalu po začetku preleta, ob 23:44:30, postaja je bila takrat oddaljena več kot 1000km. Ločljivost slikovnega elementa na sliki je 0.64" kar je idealno vzorčenje za 1.2" seeinga, osvetlitveni čas posnetka pa 0.1s, malo predolg, modul Zarya na sredini je presvetljen, lepo se vidijo solarni paneli. Še en bližnji posnetek. Vec v dnevniku...

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-05-18/ISS-color.jpg%% Snemanje Mednarodne vesolske postaje ISS v okviru študentskih opazovanjih je izjemen tehnološki dosežek observatorija AGO. Iz spletne strani naložimo sveže TLE elemente tira postaje ISS in s pomočjo programa SatCal pripravimo vodilno datoteko, ki vsebuje natančne koordinate postaje v preletu to je čas, azimut in višino. Teleskop Vega v robotskem načinu spremlja postajo. Dogodek traja dobre dve minuti. Posnetek je bil narejen kmalu po začetku preleta, ob 23:44:30, postaja je bila takrat oddaljena več kot 1000km. Ločljivost slikovnega elementa na sliki je 0.64" kar je idealno vzorčenje za 1.2" seeinga, osvetlitveni čas posnetka pa 0.1s, malo predolg, modul Zarya na sredini je presvetljen, lepo se vidijo solarni paneli. Še en bližnji posnetek. Vec v dnevniku...

Changed line 172 from:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2Vs.jpg%% Projekt 100 ur astronomije na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju in 10cm NexStarju, potem naredimo še slike na Vegi. Slika Lune je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika Saturna je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. Saturnovi sateliti se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). Vec v dnevniku...

to:

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-04-05/Saturn2Vs.jpg%% Projekt 100 ur astronomije na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju in 10cm NexStarju, potem naredimo še slike na Vegi. Slika Lune je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika Saturna je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. Saturnovi sateliti se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). Vec v dnevniku...

26.01.2017 13:12 CET by 88.200.49.66 -
Added lines 1-35:

20.3.2015 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/RZ_IMG_7032-s.JPG%% 20. marca je bil iz naših krajev viden delni Sončev mrk. Popolni mrk je bil viden le iz pasu, ki se začne južno od Grenlandije, teče preko Ferskih otokov in Spitzbergov in se konča na severnem tečaju (pripenjamo skico iz publikacije Naše nebo 2015). V Ljubljani se je delni mrk začel ob 9h31m, ob 10h40m bo zakritega največ, to je 68% Sončevega premera. Mrk se je končal ob 11h52m.

Na observatoriju na Golovcu smo za študente in zaposlene na FMF organizirali ogled mrka s teleskopoma Skywatcher in Celestron. Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

20.3.2015 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OgledSoncevMrk-s.JPG%% Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42. Demonstrirali smo tudi meritve sija in prikaze v umetnih barvah na sliki kopice M53. Na sliki skupina učencev se pripravlja na opazovanje s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob kresu 22.junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

25.9.2014 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/AGO-vsenebna-kamera-s.jpg%% Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba kot pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero prekrije. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.

25.03.2015 14:16 CET by 88.200.49.66 -
Added lines 1-7:

3.09.2014 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/P3200041-s.JPG%%

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

25.03.2013 11:23 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 2-6:

20.3.2013 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob pomladnem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v sredo, 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnice bodo na voljo dva tedne pred prireditvijo na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

02.01.2013 10:53 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 2-7:

21.12.2012 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 18:00 do 20:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

02.01.2013 10:45 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 1-16:

22.09.2012 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob jesenskem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v soboto, 22. septembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

2012-06-21 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/6s-_prvi_obiskovalci.jpg%% Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 21. junija, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije.

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16 in planetarne meglice M57. Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

Letošnja novost je bila tudi uvedba brezplačnih vstopnic, ki jih lahko udeleženci naročijo preko spleta dva tedna pred dogodkom. Žal so vstopnice kar hitro pošle. Vec ...

Zadnja sprememba 09.05.2022 13:12 CEST
© Copyright 2004-2017
B.Dintinjana
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25
1000 Ljubljana, Slovenija