• Začetek
• Teleskop
• Kje smo
• Dan odprtih vrat
• Večeri na AO
• NAŠE NEBO

Opazovanja

• Dnevnik

Navodila

• Teleskop
• Kamera
• Spektroskop
• Fokuser
• Filtri UBVRI

Podatki

• Datoteke
• Seminarji
• Iskanje

Raziskave

• Pulzarji

Popravi

Pogled v nebo in astronomski pojavi v letu 2023

Leto 2023 nam bo prineslo precej zanimivih astronomskih pojavov. Poglejmo, kam na nebo usmeriti svoj pogled v novem letu.

Za razliko od preteklih let bodo v 2023 boljše možnosti za opazovanje največjih meteorskih rojev, ki jih najbolje vidimo v nočeh brez svetle Lune. Najmočnejša meteorska roja Perzeidov in Geminidov bosta zelo dobro vidna, saj bosta nastopila v bližini mlaja. Perzeide bo mogoče opazovati poleti z vrhuncem v noči iz 12. na 13. avgust, ko bo mogoče našteti do 75 meteorjev na uro. Geminidi bodo imeli vrhunec v noči iz 14. na 15. december s kar 150 utrinki na uro. Privlačna bosta tudi meteorska roja Liridov 22. aprila in Orionidov 20. oktobra.

Že v začetku leta bomo lahko opazovali komet poimenovan C/2022 E3 (ZTF). Najsvetlejši bo januarja in februarja, ko bo viden na temnem nebu s prostim očesom ali z daljnogledom. Zemlji se bo najbolj približal 2. februarja. 11. februarja bo na nebu le 1 stopinjo stran od Marsa. Ker je svetle komete zelo težko napovedati, pa lahko ostanemo optimistični, da se skozi leto prikaže še kakšen, tako kot se je leta 2020 nepredvideno pojavil komet Neowise.

Slika kometa Neowise, ki je bil na nebu viden poleti leta 2020. Foto: Oskar Mlakar.

Žal v letu 2023 iz naših krajev ne bo viden noben Lunin ali Sončev mrk. Večjo srečo pa bodo imeli v Ameriki, kjer bo 14. oktobra viden kolobarjasti Sončev mrk. Kolobarjasti mrk vidimo, ko Luna (zaradi prevelike oddaljenosti) ne uspe prekriti celotnega Sonca, ta mrk torej vidimo kot ognjeni prstan na nebu. Drugi Sončev mrk pa se bo zgodil v Indoneziji in Avstraliji 20. aprila. Ta mrk bo nekaj prav posebnega, v Avstraliji bo viden kot popoln, v Indoneziji pa kot kolobarjast. Razlika med popolnim in kolobarjastim mrkom nastane zaradi dejstva, da so različni kraji na Zemlji različno oddaljeni od Lune. Tak fenomen se zgodi le enkrat na 10 let.

Najbolj nenavaden dogodek v letu 2023 se bo zgodil 12. decembra, ko bo asteroid Leona za nekaj sekund prekril zvezdo Betelgezo v ozvezdju Orion. Deseta najsvetlejša zvezda bo zato za nekaj sekund na videz povsem izginila z nočnega neba. Podobno kot pri Sončevih mrkih bo pojav viden le v majhnem delu sveta: v delih Turčije, Italije, Španije in Portugalske, ter na jugu Floride. Ker so asteroidi zelo majhni, moramo imeti veliko sreče, da kakšen prekrije tako svetlo zvezdo. Podoben dogodek se v povprečju zgodi le enkrat na okoli deset let. “Prav vsak mrk je nekaj posebnega, a da z neba izgine tako svetla zvezda je res nekaj izjemnega.” razloži Bor Jamnik.

Konjunkcija Marsa, Venere in Lune se bo zgodila 22. junija zvečer. Takrat si bodo vsi trije objekti zelo blizu na nebu in bodo dobro vidni tudi s prostim očesom, saj bo osvetljen le ozek Lunin srp. Svoje poglede usmerite 20 ločnih stopinj nad obzorje v ozvezdje Raka. Skupaj bodo vsi trije zašli okoli 23.41.

Slika konjunkcije Marsa, Venere in Lune, 22. junija, zvečer, pogled iz Šentvida. Vir: Stellarium in Astronomsko društvo Vega.

V letu 2023 bodo astronomi praznovali obletnici dveh astronomov, ki sta močno zaznamovala naše razumevanje fizike in Sončevega sistema. Minilo bo 50 let od smrti Gerarda Petra Kuiperja, nizozemskega astronoma, ki je predlagal, da nekateri pritlikavi planeti in kometi izvirajo iz pasu za Neptunovo orbito. Pred 150 leti pa se je rodil Karl Schwarzschild, nemški fizik in astronom, ki je prvi našel točne rešitve Einsteinovih enačb splošne relativnosti za črno luknjo.

Pregled dogodkov so pripravili študentje magistrskega študija astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (Bor Jamnik, Filip Kos Maligoj, Rok Kovač, Oskar Mlakar, Ema Mlinar, Vesna Pirc Jevšenak, Vid Primožič, Jon Vehovar).