Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega

Dnevnik opazovanj

2016-12-21 Dan odprtih vrat

Vreme že zjutraj oblačno, megleno. Dopoldne vodeni ogled observatorija in delavnica opazovanja s teleskopom, obisk 3 šolskih skupin, 1 vrtec in 1 društvo. Še en vrtec in upokojenci iz Univerze za tretje obdobje so odpovedali. Skupaj okoli 120 obiskovalcev. Zvečer tudi predstavitve observatorija in ogledi teleskopov. Zvečer 160 obiskovalcev. Tokrat prvič izvajamo tri različne programe ogleda po zahtevnosti, otroška skupina, osnovna skupina in poznavalci. Pri izvedbi sodelovali Tomaž, Bojan, Dunja, Herman, Maruša, Gregor, Danjela in Klemen. Od demonstratorjev pa Rok, Samo in Anja.

2016-12-07

Vaje študentov Pedagoške fakultete, 2. skupina, 2. del: sestavljanje, kalibracija in opazovanja z astronomskimi teleskopi na azimutni in ekvatorialni postavitvi. Vreme jasno in hladno, vlaga zmerna. Opazovanja vodila Gregor Traven in Herman Mikuž od 16h00-20h30.

2016-12-06 Servisiranje teleskopa

Vreme jasno, temperatura na začetku opazovanja 2°C in 57% vlaga ob koncu pa -2°C in 87% vlage. Brez vetra, seeing zelo dober, takoj na začetku pri fokusiranju namerim 2,0". Luna v Vodnarju, starost 7,2 d.

Nadaljujem kalibracijo spektrografa, najprej nastavljam fiber v fokus teleskopa. Uspe mi najti zelo dober fokus, lik zvezde v fibru je fwhm=3.2", kar je celo boljše od teoretične vrednosti za 100 um kolikor meri centralni del fibra, ki da 3,6". Potem izboljšujem še program za spektrograf, naredim več manjših popravkov kode in tako je zdaj inštrument pripravljen za uporabo. Ne pa pričakovati preveč, mejna magnituda najbrž ni dosti več kot 7m, je 'point source instrument' kar pomeni, da deluje samo na zvezdah, megličastih objektov ne more centrirati, itd.

Je pa še kar nekaj dela s teleskopom Vega, slika je bila danes spet zanič, zvezde so bile črtice, zrcalo se je spet zaštekalo., hudiča, sinoči smo slikali Luno zelo nizko. Nujno bo potrebno popraviti vpetje zrcala, če bi želeli, da spravimo like zvezd vsaj do 1". Potem v kodo teleskopa bo potrebno vgraditi popravek paralaktičnega kota derotatorja in tako odpravili diferencialno rotacijo polja pri daljših osvetlitvah spektrov (več kot 5 min). Servisiral B.Dintinjana od 18h do 1h.

2016-12-05 Oblika in globina luninih kraterjev in servisiranje

Vreme jasno, temperatura na začetku opazovanja 1°C in 67% vlaga ob koncu pa -2°C in 88% vlage. Brez vetra, seeing dober, takoj na začetku s še toplim teleskopom pri fokusiranju namerimo 1,8". Luna V Kozorogu, starost 6,2 d.

Delamo vajo "Oblika in globina luninih kraterjev" za Astronomijo 1. Naredimo 30 slik Lune, čas osvetlitve 0,15 s in filter B in brez objektivne maske. Slike pri vzorčenju 1x1 zelo dobre.

Ker je vreme stabilno nadaljujem še s servisiranjem teleskopa. Najprej poiščem pozicijo novega fibra, le ta se od prej razlikuje za caa 20", to je 0,3 mm v glavnem v ravnini y, to je deklinacija. Veliko težav pri vzpostavitvi pozicioniranja v fiber, težko najde match. Potem pripravim še proceduro za fokusiranje v fiber in je rezultat je dober. Zvezdo najprej centriram v fiber, nato pa jo dvakrat naprej in nazaj povozim z fibrom in beležim intenziteto svetlobe v fibru. Posnet profil je nekako konvolucija zvezde in fibra. Fiber meri 3,6", prilagam. Sicer spektroskop sam je dobro fokusiran, širina sledi je ~3 piksle, kar je tako kot teoretično. Posnamem dva spektra, ampak gre bolj počasi in na oko se vidi, že v treh minutah, da zvezda leze iz fibra, čeprav jo sistem autoguidinga drži na 0,1" kot pribito, to je zaradi diferencialne rotacije polja. Opazovanja izvedel B.Dintinjana od 17h do 24h.

2016-11-29 Spremenljivka tipa kefeid in servisiranje

Vreme jasno, temperatura na začetku opazovanja 1°C in 44% vlaga ob koncu pa -3°C in 80% vlage. Rahel vzhodni veter, seeing dober, takoj na začetku s še toplim teleskopom pri fokusiranju namerimo 1,8". Luna je v mlaju.

Delamo vajo "Spremenljivka tipa kefeid". Fotometriramo zvezdo V0460 And tipa delta Sct, sij 13,2 m in perioda 108 min z filtrom B in V. Naredimo skupaj 86 posnetkov in pokrijemo celo periodo. Osvetlitveni čas je 40s za V in 90 za B. Meritve so pa v redu.

Ker je vreme stabilno nadaljujem še s servisiranjem teleskopa. Brez dobrega pointinga spektrograf ne bo deloval. Zato najprej izvedem meritev tpoint konstant. Pri tem naletim na kar precejšne težave, ker se na slikah allsky zaradi napak teleskopa zelo težko najde match. Težave dela tudi kupola, ki ni bila servisirana (beri namazana), zadaj ob nizkih temperaturah pa meče ven mehansko varovalko in potem še tokovna varovala na motorju zaradi preobremenitve, samo upam, da se ne bo kaj odlomilo ali zgorelo. Po nekaj urah mi potem le uspe narediti 40 dobrih slik po celem nebu in lahko izračunam konstante teleskopa. Te so v ločnih sekundah:

       coeff         value    sigma

  1     IA         +405.12   50.894
  2     IE         +331.56    3.842
  3     NPAE        +37.17   72.679
  4     CA         -719.18   82.414
  5     AW          +62.25    4.366
  6     AN           -1.78    4.384

 Sky RMS =  23.34

V bistvu IA in IE nista pomembna, sta samo aditivni člen in ju lahko prilimam kar v calss enkoder. NPAE to je nepravokotnost osi je ok. CA je odklon optične osi in ta je 719" kar je malo več kot polovico ccd polja, praktično isto kot prej, ni pa dobro (kritično). AW in AN je kot azimutne osi (navpičnica) in je ok. Model je kar v redu in vnesem v kontroler teleskopa in preizkušam kako se obnese pri pointingu na +85°in tudi za preizkus sledenja posname kopico M36 na +78° in super nič ni premaknjena. Opazoval B.Dintinjana od 17h do 3h.

2016-11-29

Vaje študentov Pedagoške fakultete, 1. skupina, 2. del: sestavljanje, kalibracija in opazovanja z astronomskimi teleskopi na azimutni in ekvatorialni postavitvi. Vreme jasno, hladno in zelo vlažno. Opazovanja vodila Gregor Traven in Herman Mikuž od 16h00-20h30.

2016-11-28 Rimska cesta

Po dolgem času spet jasno vreme, ekstinkcija neba zelo nizka, piha severni veter, zrak suh, seeing bolj slab, pri fokusiranju namerimo 3". Luna v mlaju in pod obzorjem. Sij neba 19,0m/"^2, kar je že precej svetlo. Za primerjavo istočasno observatorij na Črnem Vrhu izmeri 21,8m/"^2.

Delamo vajo "Rimska cesta". Slikamo 2 globoki polji v Rimski cesti z filtri W,I,V in B. Ugasnemo tudi ulično razsvetljavo na Poti na Golovec, ampak to najbrž ne pomaga ne vem kaj. Vsako sliko smo ponovili 10x, da izboljšamo razmerje siginal šum. Skupne osvetlitve slike 600,900,1200,1200 sekund. Slike iz polja cyg1 v V filtru od 5. do 10. imajo čudne črte, sumimo, da zaklop ni deloval pravilno. Zato ponovimo slikanje z V filtrom. Vse skupaj posnamemo 86 slik. Teleskop sicer deloval brez problemov. Opazovanja vodij B.Dintinjana od 17h do 24h.

2016-11-15

Vaje študentov Pedagoške fakultete, 2. skupina, 1. del: sestavljanje, kalibracija in opazovanja z astronomskimi teleskopi na azimutni in ekvatorialni postavitvi. Vreme jasno in hladno. Opazovanja vodila Herman Mikuž in Samo Ilc od 16h30-20h30.

2016-11-03

Vaje študentov Pedagoške fakultete, 1. skupina, 1. del: sestavljanje, kalibracija in opazovanja z astronomskimi teleskopi na azimutni in ekvatorialni postavitvi. Vreme jasno, hladno in zelo vlažno. Opazovanja vodila Gregor Traven in Herman Mikuž od 17h00-21h.

2016-11-03 Eklipsna spremenljivka HS 2231+2441

Vreme jasno, Temperatura 5°C in 88% relativne vlažnost. Seeing dober, pri fokusiranju namerimo psf 2.0" in liki zvezd kar lepo koncentrični. Luna prvi srb v Škorpjonu in zahaja malo po 19h. Okoli polnoči nebo prekrijejo nizki oblaki.

Delamo vajo "Eklipsne spremenljivke" za Astronomijo 1. Merimo zvezdo HS 2231+2441 v Pegazu. To je sdB+dM sistem tipa HW Vir. Perioda je 2,7h, razpon magnitud pa 13,96 - 14,28. Osvetlitev nastavimo na 60s in se odločimo slikati brez filtra. Ocenimo, da bo odločilna diferencialna fotometrična natančnost, za kar želimo čim več fotonov. Pokrijemo eno celo periodo in še nekaj. Posneli smo 171 slik. Meritve sproti hitro analiziramo in najprej vidimo sekundarni minimum in potem še lepo primarni. Teleskop deluje brez težav, le pri pozicioniranju najprej zgreši caa 10' zato naredimo popravek v offsetu ampak ta napaka se potem še pojavlja, tako da zvezda potem leze iz centra slike. Vsako uro smo teleskop ponovno nastavili in slike so v redu. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 18h do 24h.

2016-10-27 Radialna odvisnost gostote zvezd v kopici

Vreme sprava oblačno, potem se zjasni. Temperatura 9°C, teleskop že teče na zimsko olje. Vlaga 90%. Seeing bolj slab, pri fokusiranju namerimo psf 3.0" so pa liki zvezd kar lepo koncentrični. Teleskop je še minimalno dekolimiran. Luna pod obzorjem. Po 21h na zahodu prehodi nizkih oblakov, kmalu potem se v celoti pooblači.

Delamo vajo "Radialna odvisnost gostote zvezd v kopici" za Astronomijo 1. Slikamo kopico M15, naredimo 15 ponovitev za globok posnetek. Potem se pooblači in slikamo še nove kalibracijske posnetke. Kalibarcije tudi obdelamo, najprej zložimo master posnetke, potem obdelamo vse slike kopice za ZDF. Nato slikam naredimo match in astrometrični fit ter slike kopice seštejemo v skupno sliko, uporabimo wregister in imcombine. Zaradi nekaj vročih pikslov, kar grdo izgleda, ker so razpacani v gručah. Elegantno odstranimo s crutil.cosmicrays taskom kar v redu. Opazovanje vodil B.Dintinjana od 19h do 23h.

2016-09-22 Dan odprtih vrat

Vreme jasno, dopodne vodeni ogled observatorija in Sonca v teleskopu, obisk 4 šolskih skupin. Zvečer tudi predstavitve observatorija in opazovanja s teleskopi.Pri izvedbi sodelovali Tomaž, Bojan, Dunja, Herman, Maruša in Danjela. Od demonstratorjev pa Anja in Samo.

2016-09-12 Priprave za študentske vaje

Sprva oblaki, potem se zjasni. Temperatura zraka 19°C, vlaga 70%. Seeing povprečno dober. Luna v Strelcu 79% osvetljena. Priprave za študentske vaje, opazovanje vodil B.Dintinjana.

2016-08-02 Servisiranje teleskopa

Jasno, kasneje opazovanje motijo prehodi koprenastih oblakov. Temperatura zraka 20°C, vlaga 77%. Seeing povprečno dober. Luna v mlaju.

Testiramo teleskop in popravljamo kolimacijo. Najprej se izkaže se da Lasalove uteži za podporo primarnega zrcala ne delujejo. Zelo popačena skoraj trikotna slika nastane ker je primar podprt samo na treh vijakih. Kar je preveč tudi za 10cm debelo zrcalo. Popravimo nastavitve uteži in popravi se tudi slika. Končno dosežemo popolnoma okroglo sliko rahlo defokusirane zvezde. Nadaljujemo z kolimacijo primarnega zrcala, vendar težave, ker lahko zrcalo samo dvignemo, spustiti nazaj se pa ne da, ker "ostane v zraku" zaradi Lasalovih podpor. Zdi se kot, da je trenje v vzvodih večje od teže uteži, zato se tehtnica zatakne in se ne vrne v prvotno stanje. Po več urnem finem nastavljanju dosežemo sliko, ki je precej dobra, v fokusu je fwhm 1.7" (2.9 pike) kar ni slabo, ni pa izjemo dobro. Lapalma LT teleskop brez težav naredi sliko zvezde v 0.9" tudi z uporabo autoguderja. Servisirala H.Mikuž in B.Dintinjana od 22h do 2h.

2016-07-11 Servisiranje teleskopa

Jasno in zelo vroče. Temperatura zraka 31°C, vlaga 54%, temperatura teleskopa 27°C. Fotometrična noč, precej temno, seeing dober. Luna je zadnji krajec v Devici in zahaja okoli polnoči.

Testiram teleskop po rekolimaciji. Liki zvezd precej bolj ostri, vendar izgleda, da je to še daleč od perfektne nastavitve. Probleme dela primarno zrcalo, ki je slabo vpeto. Za sekundarno zrcalo sem popustil vpetje, misleč da ga zvija, vendar ni efekta na sliko. Primar sloni samo na dveh bočnih nosilcih in to je slabo. Lasalove uteži pa kakor, da ne delujejo, ker se zrcalo bočno zatakne. Kakorkoli pri fokusiranju zvezde dosežem fwhm 2", kar je bolje kot prej. Postopek fokusiranja na http://dome.ago.fmf.uni-lj.si/focus/V2016-07-11/2016-07-11.focus.3.html Opazoval B.Dintinjana od 22h do 1h.

2016-07-07 Servisiranje teleskopa

Jasno in vroče. Temperatura 21°C, vlaga 67%. Fotometrična noč, precej temno, seeing dober. Luna pod obzorjem.

Poizkušam diagnosticirat težave pri fokusiranju teleskopa. Merim difrakcijske kolobarje zvezd na različnih višinah in za 1.5mm defokusiran teleskop. Sprva kaže, kot da se ekscentričnost kolobarjev spreminja z višino, vendar ko poravnam slike na horizont so na vseh višinah popolnoma enake in tudi popolnoma ponovljive. Logično, ker so to interne koordinate teleskopa. Majhne razlike so le po polju, zanimivo boljša je slika na levem robu slike. Opazoval B.Dintinjana od 22h do 1h.

2016-07-04 Servisiranje teleskopa

Jasno in vroče. Temperatura 20°C, vlaga 74%. Fotometrična noč, precej temno, seeing dober. Luna v mlaju.

Že dopoldne s kolimirava teleskop. Vse narediva točno tako, kot je potrebno, najprej z laserjem natančno nastavimo zrcala in še na oko, izgleda perfektno vse koncentrično, kot v knjigi. Potem naredimo slike zvezde, vendar rezultat obupno slab, zvezde popačene, teleskopa se tudi ne da fokusirati. Ni nam jasno kaj je zdaj narobe. Servisirala H.Mikuž in B.Dintinjana od 22h do 1h.

2016-06-29 Servisiranje teleskopa

Jasno in vroče. Temperatura 20°C, vlaga 80%. Fotometrična noč, precej temno, seeing zelo dober. Luna je pod obzorjem.

Nadaljujemo z nastavljanjem teleskopa. Že dopoldne premaknemo sekundarno zrcalo v optično os in rekolimiramo optiko. Preizkušam pozicioniranje, koordinate sedaj špilajo super, brez popravkov deluje vse iz prve, match, autofous, žal pa je optična slika sedaj precej slabša. Če smo včeraj namerili fwhm 1.5" je seda 3.2" in zvezde niso okrogle ampak majhni kometki, katastrofa, neuporabno. Potem snemam allsky sekvenco za analizo geometrije teleskopa. Pri tretjem prehodu neba, pride od okvare kupole. Zaradi povečanega navora v azimutu kupole izpade varovalo na gonilni osi. Posledica tega je, da izpade enkoder kupole in zaradi prekinitve povratne zanke se kupola začne premikati nekontrolirano. Kaj se je potem točno zgodilo ni znano, sedaj se kupola ne premika več v smeri vzhoda, ne ročno ne z računalnikom. Lahko samo zaprem observatorij in zaključim. Testiranja izvajal B.Dintinjana od 22h do 1h.

2016-06-28 Atmosferska ekstinkcija

Vreme jasno. Temperatura ob začetku opazovanja 21°C, vlaga 57%. Seeing dober, pri fokusiranju namerimo 1,5". Luna pod obzorjem. Po 23h na zahodu prehodi nizkih oblakov, potem se spet zjasni.

Delamo vajo Atmosferska ekstinkcija za Astronomijo 1. Slikamo Landoltova polja na ekvatorju pri zračni masi 1,2,3 in z filtri V, B, R. Slike dobre kakovosti, teleskop deluje brez težav, le pri 120s osvetlitvah opazno majhno potegnjenost v smeri gor-dol, sicer zvezde ostre in lepo okrogle. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 21h do 1h.

2016-06-23 Radialna odvisnost gostote zvezd v kopici

Jasno in vroče. Temperatura ob začetku opazovanja 26°C, vlaga 77%. Seeing bolj slab. Luna skoraj polna v Kozorogu, vendar vzhaja po 23h. Po 23h opazovanja motijo prehodi nizkih oblakov.

Delamo vajo Radialna odvisnost gostote zvezd v kopici za Astronomijo 1. Posnamemo M3, M5, M92 in M53. Kvaliteta slik zelo dobra. Teleskop deloval brez problemov, CCD kamero zaradi ekstremne vročine hladimo samo na -35°. Včeraj posneti flati so kar v redu. Opazovanja vodil B. Dintinjana od 21h do 1h.

2016-06-22 Servisiranje teleskopa

Jasno in vroče. Temperatura 25°C, vlaga 72%. Zgleda fotometrična noč. Seeing bolj slab, vsekakor slabši kot predvčerajšnjem. Luna skoraj polna v Kozorogu.

Nadaljujem z umerjanjem koordinat teleskopa. Najprej 'uganem' offset pri pointingu, potem napišem skripto, ki koordinatam v headerju doda offset. Potem lahko natedim match in sestavim tabelo zahtevane koordinate in dobljena jajca. Poiščem rešitev tpoint in dobim modelsko datoteko, ki jo vstavim v driver teleskopa. Allskay rešitev fita na fantastičnih rms 23". To je najbolje od kar obstaja Vega, očitno je zdaj zrcalo nehalo plavat. Glede nepravokotnosti optične osi smo 800" ven, prej 1250" v isto smer. Teleskop sedaj še kar pointa, preizkušam pri +85, kar je hud test za alzaz, sledi pa tudi. Autofokus tudi deluje. Potem poženem še snemanje svežih darkov in flatov, tako da bomo lahko jutri naredili še eno vajo s študenti. Opazoval B,Dintinjana od 22h do 2h.

2016-06-21 Dano odprtih vrat

Vreme jasno, dopšoldne obisk 4 šole, zvečer tudi množica obiskovalcev.

2016-06-20 Servisiranje teleskopa

Popoldne nevihte, potem se zjasni. Temperatura 15°C, kasneje koprena. Luna polna v Strelcu.

Na teleskop montiramo CCD kamero in posnamemo nekaj slik. Fokusiranje gre ročno, fokus pozicija je le 2mm prejšnje lege, kar je odlično. Izostrene slike imajo lepo okrogle zvezde po celem polju, tudi psf je na celotni sliki konstanten in je ~2.9 piksla, kar ustreza 1,8". Potem ugotovimo, da pri daljših osvetlitvah ~60s teleskop ne sledi dobro in so zvezde razmazane. Tudi astrometričnega fita na slikah ni moč najti, dodatna testiranja sledijo. Okoli polnoči se pooblači in moramo zaključiti. Servisirala B.Dintinjana in H.Mikuž od 22h do 24h.

2016-04-20 Lastno gibanje zvezd

Vreme jasno, temperatura zraka 5°C in 75% rel. vlaga, seeing precej dober, pri fokusiranju namerimo 2". Luna je skoraj polna v Devici. Nebo zaradi Lune precej svetlo 18.0m/"^2. Sicer fotometrična noč.

Delamo vajo "Lastno gibanje zvezd" za Astronomijo 1. Posnamemo 5 HPM zvezd, nekaj tudi zelo svetlih ~4m za astrometrični iziv, svetle zvezde je namreč zelo težko izmeriti, ker so takoj saturirane, hkrati pa je težko dobiti v polju še dovolj referenčnih zvezd, da obstaja astrometrična polinomska rešitev, po možnosti 4 reda. Za vsako zvezdo po 5 ponovitev, da izboljšamo S/N. Teleskop je deloval brez problema. Poleg opazovanj na Vegi potekajo tudi opazovanja z malimi teleskopi. Poročila so že v učilnicah. Opazovanje vodil B.Dintinjana od 20h do 2h.

2016-04-14 Oblika in globina Luninih kraterjev

Vreme pretežno jasno, na začetku nekaj oblakov, temperatura zraka 16°C in 73% rel. vlaga, seeing po prehodu fronte precej slab, pri fokusiranju namerimo 3". Luna je prvi krajec v Raku. Nebo kljub Luni precej temno 19.0m/"^2.

Delamo vajo "Oblika in globina Luninih kraterjev" za Astronomijo 1. Slikali smo Luno s filtrom B brez objektivne maske. Časi osvetlitve so bili med: 0,1 in 0,3 sekunde. Na koncu posnamemo še Jupiter s filtrom B in V, osvetlitev v B 0,1 in V 0,05. V filtru B so vidni ekvatorialni pasovi in zelo izrazito rdeča pega. Slika v filtru V je saturirana. Opazovanje vodil B. Dintinjana od 20h do 24h.

2016-04-04 Spektroskopija planeta

Vreme jasno in precej toplo, temperatura zraka 16°C in 31% rel. vlaga, seeing še kar dober, pri prvem fokusiranju namerimo 2". Lune ni.

Delamo vajo "Spektroskopija planeta" za Opazovalno astrofiziko. Posnamemo 5 spektrov Jupitra, osvetlitev 5s kar ustreza. potem posnamemo še ThAr lučko osvetlitev 1,5s. Spektrograf deluje brez večjih problemov, le proti koncu merjenja izpadejo termometri, kar pa ne vpliva na spektre. V hederju je vpisana temperatura 0. Težave najbrž dela usb ekstender, ki bi ga bilo najbolje zamenjati, ker se izpadi sistematično ponavljajo po nekaj urah delovanja.

Vsenebna kamera sedaj dobro deluje v Linuxu, sem napisal program in se končno rešil okenskih jajc. Ne deluje mi pa še pipeline procesiranje (astrometrična rešitev in ekstinkcija), zato ni slike na netu, je pa fits na disku. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 20h do 24h.

2016-03-22 Spektroskopija planeta

Vreme pretežno jasno, občasno nekaj oblakov, temperatura zraka 6°C in 66% rel. vlaga, Seeing precej slab, pri prvem fokusiranju namerim 3". Luna je skoraj polna v Devici, ne zahaja. Nebo zaradi Lune zelo svetlo 17.0m/"^2, ekstinkcija zaradi meglic precej visoka.

Delamo vajo "Spektroskopija planeta" za Opazovalno astrofiziko. Že takoj na začetku opazovanja ugotovimo, da je Jupiter samo 7,5° oddaljen od polne Lune. Zato težave pri pointngu fibra. V postopku približevanja ni mogoče narediti astrometričnega fita, ker je nebo presvetlo. Že 10s osvetlitev skoraj saturira ccd, poizkusimo tudi z uporabo filtra in krajšimi osvetlitvami, vendar se vsak poizkus konča neuspešno, ker je premalo zvezd za fit. Potem posnamemo še spekter Lune. Za to se precej namučimo, ker ne znamo izračunati točnih koordinat Lune in falimo za več kot je polmer. Nobene koordinate, ki jih naračunamo ne delujejo, mislimo, da bi morali imeti topocentrične za epoho J2000, ampak ne dela. Potem ročno vnesemo iz xephema topocentrične in zadenemo Luno. Posnamemo 3 dobre spektre, osvetlitev mora biti 2s, približno toliko kot skromna ThAr lučka. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 19h do 24h.

2016-03-17 Servis spektrografa

Vreme jasno, temperatura zraka 3°C in 72% rel. vlaga, temperatura teleskopa 6°C. Seeing še kar dober, pri prvem fokusiranju namerim 2". Sicer noč fotometrična. Luna je prvi izbok v Dvojčkih v Biku, zahaja šele ob pol štirih. Nebo zaradi Lune svetlo 18.5m/"^2, ekstinkcija pa precej nizka.

Popravljam spektrograf. Težava je ker zvezde ne najde in je ne centrira v fiber. Razlog za to je sprememba distance med centrom polja in fibrom. Odjemalec za fiber je fiksno pritrjen, vendar se je kot polja spremenil. Posledica je zamik v tangencialni smeri za malo več kot 1 mm, kar prinese 36" v na nebu. Vzamem svetlo zvezdo Regula, po korakih izvajam program fiber in gledam skozi konektor fibra. Tako centriram zvezdo in uskladim konstante v programu. Spet se je pokazalo, da je teleskop, ki nima kontrolne ročice na tipke ena sama jeba. Potem brez težav posnamem 11 zvezd iz kopice M44. Signal za zvezde 6.5m v 300s dober caa 5000 enot. Zna bit, da je šuma nekaj več kot običajno, ker je kopica le 15° oddaljena od Lune. Zdi se, da je tudi kamera Andor nekaj degradirala, običajno je bil dark stabilen na +-0.2 enote, zdaj +-2, če je to res, potem smo v spektrografu izgubili še 2 magnitudi. Vsenebna kamera sedaj teče na novem sicer 10 let starem računalniku, v rc so mi na novo naložili Okna 8, ampak to so pa res ena jajca. Kamera zdaj ne deluje več remote, tudi ntp sinhronizacje časa sploh ne morem naštimat. A je kje junak, ki mi napiše program za linux? Opazoval B.Dintinana od 20h do 3h.

2016-03-14 Spektroskopija kopice

Po več kot mesecu dni se končno zjasni, Temperatura zraka 4°C in 75% rel. vlaga, temperatura teleskopa 7°C. Seeing bolj slab kot dober, pri fokusiranju namerim 2,3". Sicer noč zgleda fotometrična. Luna je prvi krajec v Biku, zahaja po polnoči.

Izvajamo vajo "Spektroskopija kopice" za opazovalno astrofiziko. Že na začetku težave, crkne računalnik za vsenebno kamero. Kar naprej se zaganja in resetira. Ker gre za starejšo mašino v oknih je to bolj ali manj konec. Potem pri fokusiranju težave, ccd kamera spet daje namesto slike čudno šahovnico kvadratkov, na srečo potem začne normalno delovati.

Spektrograf vključim že dopoldne, da bi se stabiliziral. Posnamemo spekter lučke, pri spektru zvezd se pa spet zaplete. Program za centriranje nikakor ne najde zvezde. Poizkušamo ponovno na razne načine, gremo po korakih, referenčne slike so dobre, imajo astrometrični fit, preskaniramo v spirali 40"x40" vendar zvezde ne dobimo v fiber. Preskušamo še ročno, skozi fiber konektor sicer vidimo zvezdo, nam je pa ne uspe centrirati dovolj dobro, da bi program spirala zagrabil. Po štirih urah kopica že zahaja zato končamo.

Žal opažam, da močno povečan obisk šol zadnje mesece že daje negativne rezultate. Zaradi izdihane vlage v kupoli se teleskop in elektronika konstantno orosita, kar povzroča okvare na elektroniki. Opazovanja vodil B.Dintinjana od 19h do 24h.

2016-03-21 Pomladni dan odprtih vrat

Dopoldne oblačno in zvečer tudi. Dopoldne obisk sedem skupin učencev in dijakov, skupaj 130. Zvečer predstavitve observatorija in ogled teleskopov. Pride okoli 150 obiskovalcev. Dan odprtih vrat so pripravili Tomaž, Herman, Bojan, Angela, Gregor in Drejc.

2016-02-11

Vaje študentov Pedagoške fakultete, 1. skupina/2. del: sestavljanje, kalibracija in opazovanja z astronomskima teleskopoma na azimutni in ekvatorialni postavitvi. Vreme jasno z občasno oblačnostjo. Opazovanja vodila Gregor Traven in Herman Mikuž od 17h30-20h30.

Zadnja sprememba 07.02.2021 20:25 UTC
© Copyright 2004-2022
B.Dintinjana
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25
1000 Ljubljana, Slovenija