Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega

Teorija.CrneLuknje History

Hide minor edits - Show changes to markup

17.05.2006 12:23 CEST by bd -
Changed lines 19-22 from:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učinek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zadnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

to:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učinek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zadnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

Attach:test.avi Δ

24.05.2005 18:26 CEST by 194.249.1.168 -
Changed line 8 from:
to:
24.05.2005 18:25 CEST by 194.249.1.168 -
Changed lines 1-3 from:

Črne luknje

to:

Črne luknje

Changed lines 13-14 from:

Z modeliranjem padca majhne kroglice v črno luknjo, je prikazana uporaba prejšnje metode. Temu modelu ustreza padec npr. kometa, planeta, nevtronske zvezde ali bele pritlikavke v črno luknjo, ki se nahaja v središču naše galaksije. Rezultati kažejo, da se svetlost pri opazovalcu nekajkrat poveča, ko nastanejo Einsteinovi obroči zaradi gravitacijskega lečenja. To vidi opazovalec kot zaporedje bliskov svetlobe. Ker je v takem modelu naravna časovna skala kar masa črne luknje, se da iz meritev časa med posameznimi bliski določiti maso črne luknje. V primeru bliska rentgenske svetlobe in bliska infrardeče svetlobe iz središča naše galaksije je tako dobljena masa črne luknje 3.4-4.6 milijone mas Sonca, kar se precej dobro ujema z meritvami.

to:

Z modeliranjem padca majhne kroglice v črno luknjo, je prikazana uporaba prejšnje metode. Temu modelu ustreza padec npr. kometa, planeta, nevtronske zvezde ali bele pritlikavke v črno luknjo, ki se nahaja v središču naše galaksije. Rezultati kažejo, da se svetlost pri opazovalcu nekajkrat poveča, ko nastanejo Einsteinovi obroči zaradi gravitacijskega lečenja. To vidi opazovalec kot zaporedje bliskov svetlobe. Ker je v takem modelu naravna časovna skala kar masa črne luknje, se da iz meritev časa med posameznimi bliski določiti maso črne luknje. V primeru bliska rentgenske svetlobe in bliska infrardeče svetlobe iz središča naše galaksije je tako dobljena masa črne luknje 3.4-4.6 milijone mas Sonca, kar se precej dobro ujema z meritvami.

24.05.2005 18:24 CEST by 194.249.1.168 -
Changed lines 6-9 from:

polju Schwarzschildske črne luknje. Metoda je bila preizkušena s programom, ki prikazuje širjenje valovne fronte v bližini črne luknje. Zaradi močnega gravitacijskega polja, se prvotno krogelna valovna fronta deformira.

to:

polju Schwarzschildske črne luknje. Metoda je bila preizkušena s programom, ki prikazuje širjenje valovne fronte v bližini črne luknje. Zaradi močnega gravitacijskega polja, se prvotno krogelna valovna fronta deformira.

Changed lines 9-14 from:

V članku je opisana izboljšana metoda iz diplomske naloge. Podani so analitični izrazi za izračun časa, ki ga potrebujejo fotoni od izvora blizu črne luknje do opazovalca. S tem je omogočeno hitrejše in natančnejše modeliranje prehodnih (t.j. najbolj zanimivih) pojavov značilnih za okolico črnih lukenj.

to:

V članku je opisana izboljšana metoda iz diplomske naloge. Podani so analitični izrazi za izračun časa, ki ga potrebujejo fotoni od izvora blizu črne luknje do opazovalca. S tem je omogočeno hitrejše in natančnejše modeliranje prehodnih (t.j. najbolj zanimivih) pojavov značilnih za okolico črnih lukenj.

Changed lines 13-24 from:

Z modeliranjem padca majhne kroglice v črno luknjo, je prikazana uporaba prejšnje metode. Temu modelu ustreza padec npr. kometa, planeta, nevtronske zvezde ali bele pritlikavke v črno luknjo, ki se nahaja v središču naše galaksije. Rezultati kažejo, da se svetlost pri opazovalcu nekajkrat poveča, ko nastanejo Einsteinovi obroči zaradi gravitacijskega lečenja. To vidi opazovalec kot zaporedje bliskov svetlobe. Ker je v takem modelu naravna časovna skala kar masa črne luknje, se da iz meritev časa med posameznimi bliski določiti maso črne luknje. V primeru bliska rentgenske svetlobe in bliska infrardeče svetlobe iz središča naše galaksije je tako dobljena masa črne luknje 3.4-4.6 milijone mas Sonca, kar se precej dobro ujema z meritvami.

to:

Z modeliranjem padca majhne kroglice v črno luknjo, je prikazana uporaba prejšnje metode. Temu modelu ustreza padec npr. kometa, planeta, nevtronske zvezde ali bele pritlikavke v črno luknjo, ki se nahaja v središču naše galaksije. Rezultati kažejo, da se svetlost pri opazovalcu nekajkrat poveča, ko nastanejo Einsteinovi obroči zaradi gravitacijskega lečenja. To vidi opazovalec kot zaporedje bliskov svetlobe. Ker je v takem modelu naravna časovna skala kar masa črne luknje, se da iz meritev časa med posameznimi bliski določiti maso črne luknje. V primeru bliska rentgenske svetlobe in bliska infrardeče svetlobe iz središča naše galaksije je tako dobljena masa črne luknje 3.4-4.6 milijone mas Sonca, kar se precej dobro ujema z meritvami.

Changed line 19 from:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učinek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zadnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

to:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učinek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zadnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

24.05.2005 18:20 CEST by 194.249.1.168 -
Changed line 6 from:

polju Schwarzschildske črne luknje. Metoda je bila preizkušena s programom,

to:

polju Schwarzschildske črne luknje. Metoda je bila preizkušena s programom,

24.05.2005 18:19 CEST by 194.249.1.168 -
Changed line 34 from:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učnek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zadnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

to:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učinek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zadnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

24.05.2005 18:17 CEST by 194.249.1.168 -
Changed line 34 from:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učnek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zqdnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

to:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učnek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zadnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

24.05.2005 18:15 CEST by 194.249.1.168 -
Changed lines 1-3 from:

Črne luknje

to:

Črne luknje

Changed lines 5-7 from:
to:

V diplomski nalogi je predstavljena metoda sledenja žarkov v gravitacijskem polju Schwarzschildske črne luknje. Metoda je bila preizkušena s programom, ki prikazuje širjenje valovne fronte v bližini črne luknje. Zaradi močnega gravitacijskega polja, se prvotno krogelna valovna fronta deformira.

V članku je opisana izboljšana metoda iz diplomske naloge. Podani so analitični izrazi za izračun časa, ki ga potrebujejo fotoni od izvora blizu črne luknje do opazovalca. S tem je omogočeno hitrejše in natančnejše modeliranje prehodnih (t.j. najbolj zanimivih) pojavov značilnih za okolico črnih lukenj.

Changed lines 18-29 from:
to:

Z modeliranjem padca majhne kroglice v črno luknjo, je prikazana uporaba prejšnje metode. Temu modelu ustreza padec npr. kometa, planeta, nevtronske zvezde ali bele pritlikavke v črno luknjo, ki se nahaja v središču naše galaksije. Rezultati kažejo, da se svetlost pri opazovalcu nekajkrat poveča, ko nastanejo Einsteinovi obroči zaradi gravitacijskega lečenja. To vidi opazovalec kot zaporedje bliskov svetlobe. Ker je v takem modelu naravna časovna skala kar masa črne luknje, se da iz meritev časa med posameznimi bliski določiti maso črne luknje. V primeru bliska rentgenske svetlobe in bliska infrardeče svetlobe iz središča naše galaksije je tako dobljena masa črne luknje 3.4-4.6 milijone mas Sonca, kar se precej dobro ujema z meritvami.

Changed lines 33-34 from:
to:

Filmi prikazujejo videz kroglice, ki potuje mimo črne luknje. V prvem primeru je opazovalec nad ravnino orbite, v zadnjem v ravnini orbite, v drugem pa nekje vmes. Učnek gravitacijskega lečenja je najmočnejši, ko je opazovalec popolnoma poravnan z zvezdo in črno luknjo (zqdnji primer) in se pojavi Einsteinov obroč. V vseh treh primerih je poleg primarne prikazana tudi sekundarna slika (lok, ki prehiteva ali zaostaja za primarno sliko). Primarno sliko ustvarijo fotoni, ki so prispeli do opazovalca po najkrajši poti, sekundarno pa tisti, ki so šli najprej okoli črne luknje, preden so prispeli do opazovalca.

23.05.2005 15:54 CEST by bd -
Changed lines 4-5 from:
to:
23.05.2005 15:38 CEST by 193.2.110.232 -
Changed line 11 from:
to:
23.05.2005 15:38 CEST by 193.2.110.232 -
Changed line 11 from:
to:
23.05.2005 15:27 CEST by Uro Kostić -
Changed lines 13-14 from:
to:
23.05.2005 15:27 CEST by Uro Kostić -
Changed lines 13-14 from:
to:
23.05.2005 15:26 CEST by Uro Kostić -
Added line 11:
23.05.2005 15:26 CEST by Uro Kostić -
Deleted line 10:
23.05.2005 15:06 CEST by bd -
Changed lines 1-3 from:

črne luknje

to:

Črne luknje

23.05.2005 15:05 CEST by bd -
Changed lines 1-3 from:

Crne luknje

to:

črne luknje

23.05.2005 14:02 CEST by bd -
Changed lines 11-13 from:
to:
23.05.2005 14:01 CEST by 193.2.110.232 -
Changed lines 6-7 from:
to:
Changed lines 10-11 from:
to:
23.05.2005 13:56 CEST by bd -
Changed lines 3-10 from:
to:
23.05.2005 13:55 CEST by bd -
Added line 4:
Added line 6:
23.05.2005 13:35 CEST by Uro Kostić -
Changed lines 3-6 from:
to:
23.05.2005 13:18 CEST by bd -
Added lines 3-7:
23.05.2005 13:16 CEST by bd -
Changed lines 1-2 from:

Crnje luknje

to:

Crne luknje

23.05.2005 13:16 CEST by bd -
Added lines 1-2:

Crnje luknje

Zadnja sprememba 17.05.2006 12:23 CEST
© Copyright 2004-2017
B.Dintinjana
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25
1000 Ljubljana, Slovenija