Jeseni 2016 je bila na ploščadi poleg glavne stavbe observatorija AGO postavljena nova 3-metrska kupola proizvajalca ScopeDome iz Poljske. Kupola ima motorizirane računalniško krmiljene pogone. Konec marca 2017 smo v kupolo namestili teleskop tipa Newton na GO-TO ekvatorialni postavitvi SkyWatcher s premerom zrcala 254 mm in goriščno razdaljo 1200 mm. Novi opazovalni sistem bo namenjen predvsem izvajanju vaj študentov, ki obiskujejo 1. letnik. Kupola med nočnim snemanjem, 30. marca 2017, posnel H. Mikuž.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje prek Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo v ponedeljek 11. 11. 2019 spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

V času zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato sta njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar.

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce je letos v solarnem minimumu in nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno je dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tedaj smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher 25cm. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/mtran/merkur-1.png| majhna črna silhueta Merkurja]] počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Prehod Merkurja pred Soncem 11. novembra 2019

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/mtran/IMG_20191107_144709.jpg

Več na ..

Tekom zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato je njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar. Več

Nočni svetleči oblaki – NLC

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/DOV-NLC-1.jpg

Tekom zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato je njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar Več slik

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce, ki je letos v solarnem minimumu in nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018 Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018 Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Slika Sonca v teleskopu Coronado SolarMax II 60mm Double Stack

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018 Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom [http://www.astronomie.be/registax/|Registax]. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Slika Sonca v teleskopu Coronado SolarMax? II 60mm Double Stack

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/Sonce_12_31_42.jpg

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Slika kroglaste kopice M13, posneta 23. avgusta 2017 z 20-cm, f/5 teleskopom in barvno kamero Canon EOS 700D v novi kupoli. Skupni čas osvetlitve 15 minut (30x30s) pri ISO 1600. Obdelava ZDF in z Gimpom popravljeni nivoji, malenkost poudarjene barve in kontrast. Foto H. Mikuž.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher 25cm. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana.

Opazovanje Sonca v mali kupoli na AGO

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/OpazovanjeSoncaKupoal3.jpg

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher?-25. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana.

Slika kroglaste kopice M13, posneta 23. avgusta z 20-cm, f/5 teleskopom in barvno kamero Canon EOS 700D v novi kupoli. Skupni čas osvetlitve 15 minut (30x30s) pri ISO 1600. Obdelava ZDF in z Gimpom popravljeni nivoji, malenkost poudarjene barve in kontrast. Foto H. Mikuž.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M13-30x30s-2-8bit-K1-s.jpg

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M13-30x30s-2-8bit-K1.jpg

Slika kroglaste kopice M13, posneta 23. avgusta z 20-cm, f/5 teleskopom in barvno kamero Canon EOS 700D v novi kupoli. Skupni čas osvetlitve 15 minut (30x30s) pri ISO 1600. Obdelava ZDF in z Gimpom popravljeni nivoji, malenkost poudarjene barve in kontrast. Foto H. Mikuž.''

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M65-M66-13x120s-s.jpg

width=400% http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M65-M66-13x120s-s.jpg Spiralni galaksiji M65 in M66, posneti s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in CCD kamero SBIG ST-8300M brez filtra. Slika je digitalno sestavljena iz 13 zaporednih posnetkov z osvetlitvijo 2 minuti. Skupni čas osvetlitve je 26 minut. Za korekcijo vodenja teleskopa je bila uporabljena kamera QHY-5T. Zorno polje posnetka je 52' x 38'. Foto H. Mikuž.

Nova opazovalna ploščad s 3-metrsko kupolo na AGO

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/IMG_1022-P.JPG

V jeseni 2016 je bila na ploščadi poleg glavne stavbe observatorija AGO postavljena nova 3-metrska kupola proizvajalca ScopeDome iz Poljske. Kupola ima motorizirane računalniško krmiljene pogone. Konec marca 2017 smo v kupolo namestili teleskop tipa Newton na GO-TO ekvatorialni postavitvi SkyWatcher s premerom zrcala 254 mm in goriščna razdaljo 1200 mm. Nov opazovalni sistem bo namenjen predvsem izvajanju vaj študentov, ki obiskujejo 1. letnik. Kupola med nočnim snemanjem, 30. marca 2017, posnel H. Mikuž.

Novice pripravlja Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Novice pripravlja Astronomska skupina Univerze v Ljubljani.

(:if false:)

(:ifend:)

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42. Demonstrirali smo tudi meritve sija in prikaze v umetnih barvah na sliki kopice M53.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob kresu 22.junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega in obdelavo slik Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega in obdelavo slik Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 i n M53

 Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni  

Na sliki skupina učencev se pripravlja na opazovanje s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki mrk posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

20. marca je bil iz naših krajev viden delni Sončev mrk. Popolni mrk je bil viden le iz pasu, ki se začne južno od Grenlandije, teče

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/RZ_IMG_7032-s.JPG%%

20.3.2015 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/RZ_IMG_7032.JPG%% 20. marca je bil iz naših krajev viden delni Sončev mrk. Popolni mrk je bil viden le iz pasu, ki se začne južno od Grenlandije, teče preko Ferskih otokov in Spitzbergov in se konča na severnem tečaju (pripenjamo skico iz publikacije Naše nebo 2015). V Ljubljani se je delni mrk začel ob 9h31m, ob 10h40m bo zakritega največ, to je 68% Sončevega premera. Mrk se je končal ob 11h52m.

Na observatoriju na Golovcu smo za študente in zaposlene na FMF organizirali ogled mrka s teleskopoma Skywatcher in Celestron. Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki mrk posnet s Skywatcherjem in Cannon 700. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

20.3.2015

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OgledSoncevMrk-s.JPG%%

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo tudi opazovali delni Sončev mrk. Na sliki skupina učencev se pripravlja na opazovanje s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob kresu 21.junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

25.9.2014

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

V petek, 10. oktobra, so astronomski observatorij Golovec obiskali slovenski udeleženci zadnjih dveh Mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike v Romuniji in Grčiji. Radovedni mladi astronomi so si najprej ogledali astronomsko knjižnico in pozorno sledili predstavitvi delovanja teleskopa Vega. Sledil je prikaz delovanja robotskega teleskopa najprej v kupoli, kasneje pa so olimpijci pod budnim očesom astronoma Bojana Dintinjane iz kontrolne sobe sami posneli več objektov: kroglaste kopice M13 in M15, razsuti kopici M11 in M39, galaksijo M101 ter planetarni meglici M57 in M27 (iz zadnje so sestavili barvno sliko). Na sliki je sever zgoraj in vzhod na levi. Navdušeni mladi, ki bi načrtovano dvourno opazovanje najraje podaljšali do belega dne, so bili Michel Adamič, Jernej Černigoj, Andrej Nabergoj, Žiga Nosan, Jakob Robnik in Krištof Skok, spremljali pa so jih Andrej Guštin, Tadeja Veršič in Dunja Fabjan.

V petek, 10. oktobra, so astronomski observatorij Golovec obiskali slovenski udeleženci zadnjih dveh Mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike v Romuniji in Grčiji. Radovedni mladi astronomi so si najprej ogledali astronomsko knjižnico in pozorno sledili predstavitvi delovanja teleskopa Vega. Sledil je prikaz delovanja robotskega teleskopa najprej v kupoli, kasneje pa so olimpijci pod budnim očesom astronoma Bojana Dintinjane iz kontrolne sobe sami posneli več objektov: kroglaste kopice M13 in M15, razsuti kopici M11 in M39, galaksijo M101 ter planetarni meglici M57 in M27 (iz zadnje so sestavili barvno sliko). Na sliki je sever gor in vzhod na levi. Navdušeni mladi, ki bi načrtovano dvourno opazovanje najraje podaljšali do belega dne, so bili Michel Adamič, Jernej Černigoj, Andrej Nabergoj, Žiga Nosan, Jakob Robnik in Krištof Skok, spremljali pa so jih Andrej Guštin, Tadeja Veršič in Dunja Fabjan.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/M27RGB2.jpg

V petek, 10. oktobra, so astronomski observatorij Golovec obiskali slovenski udeleženci zadnjih dveh Mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike v Romuniji in Grčiji. Radovedni mladi astronomi so si najprej ogledali astronomsko knjižnico in pozorno sledili predstavitvi delovanja teleskopa Vega. Sledil je prikaz delovanja robotskega teleskopa najprej v kupoli, kasneje pa so olimpijci pod budnim očesom astronoma Bojana Dintinjane iz kontrolne sobe sami posneli več objektov: kroglaste kopice M13 in M15, razsuti kopici M11 in M39, galaksijo M101 ter planetarni meglici M57 in M27 (iz zadnje so sestavili barvno sliko). Navdušeni mladi, ki bi načrtovano dvourno opazovanje najraje podaljšali do belega dne, so bili Michel Adamič, Jernej Černigoj, Andrej Nabergoj, Žiga Nosan, Jakob Robnik in Krištof Skok, spremljali pa so jih Andrej Guštin, Tadeja Veršič in Dunja Fabjan.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba kot pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero prekrije. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba kot pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 Δ zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 22. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sij neba.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress CCD kameri Oculus, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija prepoznava zvezde Δ in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija prepoznava zvezde? in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija 2014-09-23_205629_mat.jpg ? prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

25.09.2014

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/AGO-vsenebna-kamera-s.jpg%% Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress CCD kameri Oculus, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 22. decembar. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

23.09.2014

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 22. decembar. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Še ena lepa fotografija, ki so jo posneli študenti 1. letnika pri astronomskih opazovanjih: Kopica M13, posneta dne 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher Newton 254/200, CCD kamera

Še ena lepa fotografija, ki so jo posneli studenti 1. letnika pri astronomskih opazovanjih: Kopica M13, posneta dne 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher Newton 254/200, CCD kamera

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/m13_20140522.jpg

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/m13_20140522.jpg.jpg

Še ena lepa fotografija, ki so jo posneli studenti 1. letnika pri astronomskih opazovanjih: Kopica M13, posneta dne 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher? Newton 254/200, CCD kamera SBIG ST-8300M. Avtorji: Gal Lemut, Jernej Černigoj, Andrej Lozar, Miha Černetič, Alen Kahteran.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob jesenskem enakonočju 23. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/Blisk_satelita_Iridium_97.jpg Na fotografiji je posnet blisk satelita Iridium 97. Fotografijo posneli študenti P. Čotar, S. P. Marinček, J. Rozman, D. Štampfl in Č. Žbogar v okviru projekta Blisk satelita.

21.06.2014

Naslednj dan odprtih vrat bo ob jesenskem enakonočju 22. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014 v razmeroma slabih vremenskih pogojih. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1 pri iskanju NEO objektov. Supernova se nahaja 3.1" JV od jedra galaksije in ima sij 14,8 magnitude.

Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1 pri iskanju NEO objektov. Supernova se nahaja 3.1" JV od jedra galaksije in ima sij 14,8 magnitude.

Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1 pri iskanju NEO objektov.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2014/V2014-05-21/M106-AGO-LRGB-1s.jpg Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1? pri iskanju NEO objektov. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 720s,450s,1200s,1080s. Foto B.Dintinjana in H.Mikuž.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi smo najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. S tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana in H.Mikuž.

Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi smo najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. Z tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana in H.Mikuž.

Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi smo najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. Z tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M42-LBVR-4s.jpg Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelave smo najprej naredili na vseh slikah naredili match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. Z tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana.

20.03.2013

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju? 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://www.star.ucl.ac.uk/~apod/apod/astropix.html

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/

Naslednj dan odprtih vrat bo ob jesenskem enakonoćju v nedeljo, 22. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v nedeljo, 22. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

komet le kakih 5˚ nad obzorjem. Foto H. Mikuž.

Galerija domačih slik

Arhiv, galerija domačih slik

Galerija domačih slik

Galerija

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v petek, 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v petek, 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v petek, 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/P3200041-s.JPG%%

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Komet 2011 L4 (PanSTARRS), posnet na AGO 22. marca 2013 s 180mm

Attach:2011L4-2013-03-22-AGO.jpg Δ

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/2011L4-2013-03-22-AGO.jpg

Komet 2011 L4 (PanSTARRS?), posnet na AGO 22. marca 2013 s 180mm teleobjektivom in fotoaparartom Canon EOS 20D. Osvetlitev je trajala 2 sekundi pri ISO 800. Posneto iz strehe observatorija, ker je bil komet le kakih 5˚ nad obzorjem.

(:if false:)

(:ifend:)

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob pomladnem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v sredo, 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnice bodo na voljo dva tedne pred prireditvijo na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

20.03.20123

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob pomladnem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v sredo, 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 18:00 do 20:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 11:00 do 13:00 in od 20:00 do 22:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

21.12.2012

22.09.2012 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 11:00 do 13:00 in od 20:00 do 22:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob jesenskem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v soboto, 22. septembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

22.09.2012 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob jesenskem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v soboto, 22. septembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno. Dodopoldanskega ogleda tokrat izjemoma ne bo.

(:if false:)

[Opazovanja.Dnevnik1 | Vec ...]]

Vec ...

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16 in planetarne meglice M57. Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/6s-_prvi_obiskovalci.jpg%%

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16. Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/6s-_prvi_obiskovalci.jpg%%

2012-06-21

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/6s-_prvi_obiskovalci.jpg %% Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 21. junija, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije.

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16 (spodaj). Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

Letošnja novost je bila tudi uvedba brezplačnih vstopnic, ki jih lahko udeleženci naročijo preko spleta dva tedna pred dogodkom. Žal so vstopnice kar hitro pošle.

Pri izvedbi sodelovali Dunja Fabian, Maruša Žerjal, Tomaž Zwitter, Bojan Dintinjana, Herman Mikuž, Mateja Gosenca, Teo Močnik, Peter Opara, Aljaž Ramšak, Luka Perpar in Angela Kočoska.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3-koncna-1.jpg

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v barvni tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in Maxim DL. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in Maxim DL. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in MaxImdl. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij in astronomska skupina na Fakulteti za matematiko in fiziko ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je Število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in MaxImdl?. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3-koncna-1.jpg

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega. Posneli 27.4.2012. Čas osvetlitve v filtru W:60sx18,R:60sx9,V:90sx9,B:180sx9 to je skupaj 4050s.

(:if false:)

(:ifend:)

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v Četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Število vstopnic je omejeno. Vstopnico si pridobite na tej strani. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

21.06.2012 http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat poletja ki bo v Četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Število vstopnic je omejeno. Vstopnico si pridobite na tej strani. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

 Vec ...

2011-12-22

Dan odprtih vrat -

 zimski solsticij. Že dopoldne pride kar nekaj 

obiskovalcev in pride tudi ekipa od pop tv 24ur in posnamejo prispevek.

Zvečer vreme delno jasno, temperatura -1,5˚C, vlaga 95%, brez vetra, pogoji bolj slabi za opazovanje. Lune ni. Kasneje se naredi megla.

Obiskovalcev spet kar veliko, tokrat razdelimo vstopnice, zadnji ima številko 161. To je bila zelo dobra ideja, ljudje so bili zadovoljni. Postavimo oba šolska teleskopa na plato, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici in pa uvodno razlago pred observatorijem. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 17h do 21h. Tokrat smo imeli tudi nočno malico pri Jovotu.

Pri izvedbi sodelovali: Dunja Fabian, Gal Matijevič, Maruša Žerjal, Drejc Kopač, Tomaž Zwitter, Bojan Dintinjana, Mateja Gosenca, Teo Močnik, Herman Mikuž, Vid Iršič in Janez Kos. Več v dnevniku.

2011-09-23

Iz dnevnika observatorija: zvečer vreme jasno, temperatura 19˚C, vlaga 50%, seeing dober, brez vetra, pogoji praktično idealni za opazovanje. Lune je pod obzorjem in vzhaja šele proti jutru. Obiskovalcev

teleskopa na plato za observatorijem, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici o nenavadnih eksplozijah zvezde in pa uvodno razlago pred observatorijem. Teleskop vega pa je tudi deloval, smo naredili tudi nekaj lepih demo slik. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 18h do 24h. Več v dnevniku.

Dan odprtih vrat - jesensko enakonočje. Na sliki skupina obiskovalcev opazuje veliki zrcalni teleskop VEGA kako cilja planetarno meglico v ozvezdju Lire.

Zvečer je bilo vreme jasno, temperatura 19˚C, vlaga 50%, seeing dober, brez vetra, pogoji praktično idealni za opazovanje. Lune je pod obzorjem in vzhaja šele proti jutru. Obiskovalcev zelo veliko, najbrž več kot poleti, nas pa manj. Postavimo oba šolska teleskopa na plato, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici in pa uvodno razlago pred observatorijem. Teleskop vega pa je tudi deloval, smo naredili tudi nekaj lepih demo slik. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 18h do 24h. Več v dnevniku.

2011-06-21

Dan odprtih vrat - poletni solsticij. Zvečer vreme jasno, temperatura 22°C, vlaga 50%, seeing dobe, piha JZ veter, pogoji praktično idealni za opazovanje. Luna v zadnjem krajcu vzhaja po polnoči. Pripravimo 5 postaj za ogled, Andreja ima uvodni pozdrav in kratka zgodovina observatorija pred vhodom v observatorij, potem na velikem platnu Simon ima prezentacijo kaj se vidi na nebu, v kupoli Bojan demonstrira premikanje teleskopa Vega, v kontrolni sobi Teo pokaže nekaj slik posnetih z Vego, v knjižnici Dunja razlaga kaj je to galaksija, pri vhodu na vrt Uroš in Vid odgovarjata na vprašanja, na vrtu Herman in demonstratorji pokažejo Saturna, zvezde in kopice v SkyWatcherju? in Celestronu in postavimo tudi Zeis binokular. Ogled na vsaki postaji 5 minut. Več v dnevniku.

Začetek mrka ob 20h 22,6m. Začetek popolnega mrka ob 21h 22,1m. Sredina mrka ob 22h 12,6m. Konec popolnega mrka ob 23h 3,0m.

Začetek mrka ob 20h 22,6m Začetek popolnega mrka ob 21h 22,1m Sredina mrka ob 22h 12,6m Konec popolnega mrka ob 23h 3,0m Konec delnega mrka ob 0h 2,6m.

Že delno zatemnjena Luna vzide v Ljubljani ob 20h46. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času:

Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času. Že delno zatemnjena Luna vzide v Ljubljani ob 20h46 .

Današnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času. Že delno zatemnjena Luna vzide v Ljubljani ob 20h46 .

Pozicijski kot prvega stika je 91,8° , zadnjega pa 261,7° od severne točke na Luninem robu proti vzhodu. Mrk je 26. v krogu sarosov, ki se je začel ob južnem Zemljinem polu z delnim mrkom 4.9.1560 in prvim popolnim mrkom 22.4.1921. Mrk nastopi ob dvižnem vozlu Luninega tira z astronomsko dolžino 263,5°.

Attach::Lunin_mrk.jpgDanašnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času.

Lunin_mrk.pngDanašnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času.

Attach::Lunin_mrk.png Današnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času.

Že delno zatemnjena Luna vzide v Ljubljani ob 20h46 .

Današnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem času.

 Začetek mrka ob 20h 22,6m 
 Začetek popolnega mrka ob 21h 22,1m 
 Sredina mrka ob 22h 12,6m 
 Konec popolnega mrka ob 23h 3,0m
 Konec delnega mrka ob 0h 2,6m. 

2011-06-15 Današnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m.

 Začetek mrka ob 19h 22,6m 
 Začetek popolnega mrka ob 20h 22,1m 
 Sredina mrka ob 21h 12,6m. ž
 Konec popolnega mrka ob 22h 3,0m
 Konec delnega mrka ob 23h 2,6m. 

Pozicijski kot prvega stika je 91,8° , zadnjega pa 261,7° od severne točke na Luninem robu proti vzhodu. Mrk je 26. v krogu sarosov, ki se je začel ob južnem Zemljinem polu z delnim mrkom 4.9.1560 in prvim popolnim mrkom 22.4.1921. Mrk nastopi ob dvižnem vozlu Luninega tira z astronomsko dolžino 263,5°.

Kroglasta kopica M13 posneta s teleskopom SkyWatcher Newton (250/f5) in CCD kamero SBIG ST-8300M. Posneli 30.5.2011 med preizkusom nove kamere.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M13-1x1.jpg Kroglasta kopica M13 posneta s teleskopom SkyWatcher? Newton (250/f5) in CCD kamero SBIG ST-8300M. Posneli 3.5.2011 med preizkusom nove kamere.

Attach::M51-s.jpg ΔSpiralna galaksija M51, posneto med preizkusom nove CCD kamere SBIG ST-8300M s teleskopom 250-mm, f/5 SkyWatcher? Newton na EQ-6 postavitvi, bining na kameri nastavljen na 1. Splošen vtis je, da kamera izpolnjuje pričakovanja in deluje v redu. Programska oprema omogoča poleg zajemanja slik v različnih formatih tudi obdelavo bias, dark, flat. Poleg tega pa še kup drugih uporabnih funkcij. V bin=1 je ločljivost 250 mm, f/5 Newton teleskopa 0,93". Pri tako dobri ločljivosti postane vodenje teleskopa precej kritično. Pomembno je, da je teleskop dobro uravnotežen. Več v dnevniku.

2011-05-30 Attach::M51-s.jpg ΔSpiralna galaksija M51, posneto med preizkusom nove CCD kamere SBIG ST-8300M s teleskopom 250-mm, f/5 SkyWatcher? Newton na EQ-6 postavitvi, bining na kameri nastavljen na 1. Splošen vtis je, da kamera izpolnjuje pričakovanja in deluje v redu. Programska oprema omogoča poleg zajemanja slik v različnih formatih tudi obdelavo bias, dark, flat. Poleg tega pa še kup drugih uporabnih funkcij. V bin=1 je ločljivost 250 mm, f/5 Newton teleskopa 0,93". Pri tako dobri ločljivosti postane vodenje teleskopa precej kritično. Pomembno je, da je teleskop dobro uravnotežen. [ Opazovanja.Dnevnik1 | Več v dnevniku]].

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Celestron CPC 1100 (280 mm, f/10) in fotoaparatom Canon 400D, ISO 800, osvetlitev 27x10s. Posneli 24.3.2011 v okviru usposabljanja demonstratorjev za delo s prenosnima teleskopoma in digitalnim fotoaparatom.

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Celestron CPC 1100 (280 mm, f/10) in fotoaparatom Canon 400D, ISO 800, osvetlitev 27x10s. Posneli 24.3.2011 v okviru usposabljanje demonstratorjev za delo s prenosnima teleskopoma in digitalnim fotoaparatom.

Posneto v okviru usposabljanja za demonstratorje. Program usposabljanja na teleskopu Vega obsega zagon teleskopa, fokusiranje teleskopa, snemanje slike interaktivno, snemanje slike robotsko, osnovna obdelava slike, astrometrični fit, seštevanje slik in obdelava v cevovodu. Več v dnevniku.

Posneto v okviru usposabljanja za demonstratorje. Program usposabljanja na teleskopu Vega obsega zagon teleskopa, fokusiranje teleskopa, snemanje slike interaktivno, snemanje slike robotsko, osnovna obdelava slike, astrometrični fit, sestevanje slik in obdelava v cevovodu. Več v dnevniku.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png%%Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri izmerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png%%Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri iymerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri iymerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri iymerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", podrobna analiza v teku. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png

2011-04-05 [[ http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txt.png | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png ]]

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3_koncna1.jpg

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3_koncna.jpg

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3_koncna.jpg

Posneto v okviru usposabljanja za demonstratorje. Več v dnevniku.

2011-04-08

Spiralna galaksija M64. Teleskop Vega, filtri B, V, R, čas osvetlitve 480s. Posneto v okviru usposabljanja za demonstratorje.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3_koncna.jpg Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Celestron CPC 1100 (280 mm, f/10) in fotoaparatom Canon 400D, ISO 800, osvetljitev 27x10s. Posneli 24.4.2011 v okviru usposabljanje demonstratorjev za delo s prenosnima teleskopoma in digitalnim fotoaparatom.

Arhiv novic

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. Več v dnevniku.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. Več v dnevniku.

24.01.2011 http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri,.. Več v dnevniku.

slovenščini.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Optični odsev izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Optični odsev izbruh gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Optični odsev bliska gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Optični odsev bliska gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja se vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja se vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja se vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularju

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja se vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v GCN cirkularjiu

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja se vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo objavili v GCN cirkularjiu

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejeni od 22:30-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja se vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo objavili v GCN cirkularjiu

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama zarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejeni od 22:30-23:00 ure, ko je objekt dosegel visino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v casu snemanje se vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posneto kot deset triminutnih slik in nato sestete. Opazovanje smo objavili v GCN cirkularjiu

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama zarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejeni od 22:30-23:00 ure, ko je objekt dosegel visino 30 stopinj nad SV horizontom. Osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R, posnetokot deset triminutne slike in nato sestete. Opazovanje smo objavili v GCN cirkularjiu

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama zarkov z oznako GRB 100901A. Posneli s teleskopom Vega na AGO v okviru rednih opazovanj. Osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R. Vec o meritvi sija

01.09.2010 http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg%% Ostanek izbruha gama zarkov z oznako GRB 100901A. Posneli na AGO v okviru rednih opazovanj, osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R. Vec o meritvi sija

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike in povozi zvezdo, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot ena točka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot ena točka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. (Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru namreč ni mogoče opazovati direktno, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike.(Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru namreč ni mogoče opazovati direktno, le zahtevna računalniška obdelava in dober robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike.(Foto:B.Dintinjana) Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru namreč ni mogoče opazovati direktno, le zahtevna računalniška obdelava in dober robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike. Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru namreč ni mogoče opazovati direktno, le zahtevna računalniška obdelava in dober robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike. Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru namreč ni mogoče opazovati direktno, le zahtevna računalniška obdelava in dober robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike. Vec v dnevniku...

14.07.2010 http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Vsak piksel na sliki je en spekter predstavljen kot točka, sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru namreč ni mogoče opazovati direktno, le zahtevna računalniška obdelava in dober robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat ob začetku poletja. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. (Foto: L. Cjuha) Vec ...

Arhiv novic

Webcam okolica AGO

http://astro.ago.uni-lj.si/webcam/sz.jpg Živa slika s spletne kamere. Pogled iz observatorija proti severozahodu.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat ob zacetku poletja. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. (Foto: L. Cjuha) Vec ...

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. (Foto: L. Cjuha) Vec ...

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. (Foto: L. Cjuha)Vec ...

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. Vec ...

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. Vec ...

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, potem še in še naval, kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnjo rundo naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. Vec ...

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, potem še in še naval, kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnjo rundo naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. Vec ...

21.06.2010 http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%%Dan odprtih vrat. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, Dnevnik, STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zvečer začnejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred začetkom je observatorij že nabito poln, potem še in še naval, kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še več. Vreme vseskozi oblačno, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sveče v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnjo rundo naredimo še v angleščini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. [[Dnevnik1| Vec ...]

http://astro.ago.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/ObservatorijOdkritje1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti so se udeležili (z leve na sliki) minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, dr. Andreja Gomboc, vodja MLA 2009, predsednik RS dr. Danilo Türk, dekan FMF prof. dr. Andrej Likar in slavnostni govornik prof. dr. Andrej Čadež. (foto A. Guštin)

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/ObservatorijOdkritje1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti so se udeležili (z leve na sliki) minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, dr. Andreja Gomboc, vodja MLA 2009, predsednik RS dr. Danilo Türk, dekan FMF prof. dr. Andrej Likar in slavnostni govornik prof. dr. Andrej Čadež.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s.jpg%%Dan odprtih vrat ob pomladanskem enakonočju. Astronomi so ob pomladanskem enakonočju med vodenimi ogledi razkazali observatorij in astronomsko knjižnico, natančneje pa so predstavili tudi svoje delovanje in študij astronomije.(foto A. Guštin)

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s.jpg%%Dan odprtih vrat ob pomladanskem enakonočju. Astronomi so ob pomladanskem enakonočju med vodenimi ogledi razkazali observatorij in astronomsko knjižnico, natančneje pa so predstavili tudi svoje delovanje in študij astronomije.(foto A. Guštin)

Živa slika s spletne kamere. Pogled iz observatorija proti severozahodu.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OdkritjePloscaDominko1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti so se udeležili (z leve na sliki) minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, dr. Andreja Gomboc, vodja MLA 2009, predsednik RS dr. Danilo Türk, dekan FMF prof. dr. Andrej Likar in slavnostni govornik prof. dr. Andrej Čadež.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OdkritjePloscaDominko1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti so se udeležili (z leve na sliki) minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, dr. Andreja Gomboc, vodja MLA 2009, predsednik RS dr. Danilo Türk, dekan FMF prof. dr. Andrej Likar in slavnostni govornik prof. dr. Angrej Čadež.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s.jpg%%Dan odprtih vrat ob pomladanskem enakonočju. Astronomi so ob pomladanskem enakonočju med vodenimi ogledi razkazali observatorij in astronomsko knjižnico, natančneje pa so predstavili tudi svoje delovanje in študij astronomije.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OdkritjePloscaDominko1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti sta se udeležila predsednik RS dr. Danilo Türk in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s.jpg%%Dan odprtih vrat ob pomladanskem enakonočju (foto A.Guštin). Astronomi so ob pomladanskem enakonočju med vodenimi ogledi razkazali observatorij in astronomsko knjižnico, natančneje pa so predstavili tudi svoje delovanje in študij astronomije.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OdkritjePloscaDominko1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku (foto T.Urbas). Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti sta se udeležila predsednik RS dr. Danilo Türk in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič.

20.03.2010

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OdkritjePloscaDominko1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti sta se udeležila predsednik RS dr. Danilo Türk in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OdkritjePloscaDominko1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti sta se udeležila predsednik RS dr. Danilo Türk in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s.jpg%%Dan odprtih vrat ob pomladanskem enakonočju. Astronomi so ob pomladanskem enakonočju med vodenimi ogledi razkazali observatorij in astronomsko knjižnico, natančneje pa so predstavili tudi svoje delovanje in študij astronomije.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OdkritjePloscaDominko1s.jpg%%Odkritje spominske plošče prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti sta se udeležila predsednik RS dr. Danilo Türk in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič.

Živa slika iz spletne kamere. Pogled iz observatorija proti severozahodu.

20.03.2010 http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s.jpg%%Dan odprtih vrat,ob pomladanskem enakonočju. Ob pedesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploščo usanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti sta se je udeležila predsednik RS dr. Danilo Türk in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič.

Webcam okolica AGO

Webcam okolica

Živa slika iz spletne kamere. Pogled proti severozahodu.

Okolica

Pogled iz observatorija proti SZ

http://astro.ago.uni-lj.si/webcam/sz.jpg

Pogled iz observatorija proti SZ

http://astro.ago.uni-lj.si/webcam/sz.jpg

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzbooVs.jpg%%Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzbooVs.jpg%%Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzbooVs.jpg%%Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

05.08.2009 Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo Luno, ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in izjemni Tycho iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. Vec v dnevniku...

17.07.2009 Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde YZ Bootis, ki je spremenljivka tipa delta-Scuti. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, primerjalne zvezde so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.