Pogovor z avtoricama, pisateljico Mašo Ogrizek in ilustratorko Tino Dobrajc,bo vodila urednica dr. Tina Bilban. Odlomke iz knjige bo brala Maja Pan. Po predstavitvi bo še opazovanje Lune s teleskopom.

Program večera v četrtek, 12. maja 2022 ob 20. uri:

Predstavitev knjige Lisičja luna

Pogovor z avtoricama, pisateljico Mašo Ogrizek in ilustratorko Tino Dobrajc,bo vodila urednica dr. Tina Bilban. Odlomke iz knjige bo brala Maja Pan.

Po predstavitvi bo še opazovanje Lune s teleskopom.

Naroči prejemanje obvestil o prireditvah na observatoriju

Obvestila o dogodkih na observatoriju

Naroči prejemanje obvestil o prireditvah na observatoriju

Več ...

Program večera v četrtek, 14. aprila 2022 ob 20. uri:

Črne luknje v teoriji gravitacije in v našem vesolju

dr. Sašo Grozdanov

Splošna teorija relativnosti je opis gravitacijske sile kot geometrije prostora-časa, ki jo je leta 1915 formuliral Albert Einstein. Še istega leta je Karl Schwarzschild rešil Einsteinove enačbe za sferično simetrični sistem in našel rešitev prve črne luknje, ki se imenuje po njem. Kaj sploh je črna luknja? Prvi del predavanja bo namenjen opisu teh izjemno enostavnih, univerzalnih, a nadvse čudnih rešitev teorije splošne relativnosti. Za tem pa bom predstavil opazovalne in teoretične razloge zaradi katerih smo prepričani, da črne luknje v resnici obstajajo v našem vesolju. Predavanje traja 45 minut.

Program večera v četrtek, 17. marca 2022 ob 18. uri:

Program večera v četrtek, 17. marca 2022 ob 18. uri:

Večeri na astronomskem observatoriju

Dan odprtih vrat 20. marca ob pomladanskem enakonočju bo potekal v živo

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob pomladnem enakonočju, v nedeljo dne 20.3.2022 na dan odprtih vrat od 18:30 do 21:30.

Dogodek bo potekal v živo, na observatoriju, Pot na Golovec 25, Ljubljana. Za obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice.

Napovednik:

• Uvodno predavanje ter kratke vesoljske novice (prof. Tomaž Zwitter in dr. Dunja Fabjan)
• Raziskovalna dejavnost na observatoriju ter ogled kontrolne sobe AAT in teleskopa Vega (dr. Janez Kos, dr Gregor Traven in Bojan Dintinjana)
• Opazovanje s teleskopi na travniku za observatorijem (Herman Mikuž, Samo Ilc, Rok Vogrinčič in študenti astronomske smeri na FMF)

Celoten program traja uro in pol. Ogledi bodo potekali v skupinah po 30 oseb z urniki 18:30, 19:00, 19:30, 20:00. Ogled je možen samo z brezplačno vstopnico. Več ...

Sonce v svetlobi H-alfa http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/Capture11_04_57_pipp_S2_lapl5_ap1401wav3s.jpg Slko Sonca v svetlobi H-alfa je bila posneta med vajami študntov PEF 4. marca 2022. Pričujoči posnetek je sestavljen iz 200 posameznih slik, poravnanih in sestavljenih v eno sliko, ki smo jo še računalniško izostrili in dodali umetno barvno paleto. Na sliki se vidijo monoge podrobmnosti aktivnega Sonca. Slika je pripravljena na meritev koordinat. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Herman Mikuž in Bojan Dintinjana.

Pozor, sprememba termina!

Program večera v četrtek, 17. marca 2022 ob 18. uri:

Meglica Rozeta (znana tudi kot NGC 2252), je veliko, okroglo področje H II blizu roba orjaškega molekularnega oblaka v Samorogu. Posneta je bila med pripravami opazovalne delavnice s teleskopom 9. februarja 2022 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Sbig ST-8300 M in ozkopasovnim filtrom H-alfa. Slika je stavljena iz 10 posnetkov z ekspozicijo 600 sekund. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Bojan Dintinjana.

Meglica Rozeta (znana tudi kot NGC 2252), je veliko, okroglo področje H II blizu roba orjaškega molekularnega oblaka v Samorogu. Posneta je bila med pripravami opazovalne delavnici s teleskopom 9. februarja 2022 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Sbig ST-8300 M in ozkopasovnim filtrom H-alfa. Slika je stavljena iz 10 posnetkov z ekspozicijo 600 sekund. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Bojan Dintinjana.

Meglica Rozeta (znana tudi kot NGC 2252), je veliko, okroglo področje H II blizu roba orjaškega molekularnega oblaka v Samorogu. Posneta je bila med pripravami opazovalne delavnici s teleskopom 9. februarja 2022 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Sbig ST8300M? in ozkopasovnim filtrom H-alfa. Slika je stavljena iz 10 posnetkov z ekspozicijo 600 sekund. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Bojan Dintinjana.

NGC2252?_Ha_6000m.jpeg

Meglica Rozeta http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/NGC2252_Ha_6000s.jpeg Posneto pri pripravi opazovalne delavnici s teleskopom 9. februarja 2022 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Sbig ST8300M? in ozkopasovnim filtrom H-alfa. Slika je stavljena iz 10 posnetkov z ekspozicijo 600 sekund. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Bojan Dintinjana.

Program večera v četrtek, 10. marca 2022 ob 18. uri:

Znanstvena fantastika in moderna astronomija

Tri odkritja, ki so astronomom pognala kri po žilah

dr. Janez Kos, FMF astronomska skupina

Astronomi radi posegamo po znanstvenofantastični literaturi, ker nam je po tematiki blizu in se enostavno znajdemo v vesoljih, tudi izmišljenih. Zaradi tega nam znanstvena fantastika pogosto predstavlja morje idej in inspiracijo za raziskovanje vesolja. V predavanju bomo sledili trem klasičnim romanom znanstvene fantastike in razložili odkritja v moderni astronomiji, ki so jih literarna dela na nek način napovedala. Več ...

dr. Bojan Ambrožič, CO Nanocenter

Program večera v četrtek, 10. februarja 2022 ob 18. uri:

Meteoriti

dr. Bojan Ambrožič, Institut "Jožef Stefan"

Meteoriti so kamni iz vesolja. Doslej smo na slovenskem ozemlju našli 5 meteoritov. Zadnji in najbolj spektakularen je bil padec meteorita Novo mesto, 28. februarja 2020 na Dolenjskem. Na predavanju si bomo ogledali kako so potekale raziskave meteorita in kaj smo iz teh izvedeli o našem Osončju. Več ...

Po predavanju sledi še opazovalna delavnica s teleskopom, ki jo bo vodil Bojan Dintinjana. Program bo potekal na daljavo. Več ...

Simbiotične zvezde so dvojne zvezde, kjer je ena zvezda rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. V večini primerov je kompaktni objekt bela pritlikavka. Raziskovanje in odkrivanje simbiotičnih zvezd je za razlago razvoja in lastnosti galaksije, lahko izjemnega pomena. Zvezdi v dvojnem sistemu sta dovolj blizu, da med njima pride do prenosa snovi iz rdeče orjakinje na belo pritlikavko. Ta proces se lahko konča z eksplozijo, zato so simbiotične zvezde domnevni vir supernov tipa Ia, ki so med drugim pomembne tudi za merjenje razdalj v vesolju. Pred tem lahko pride do več vmesnih izbruhov nova, zaradi katerih pa so simbiotične zvezde tudi eden izmed virov bogatenja medzvezdnega prostora z litijem in ostalimi elementi. Predavanje traja 45 minut.

Po predavanju sledi še opazovalna delavnica s teleskopom, ki jo bo vodil Bojan Dintinjana. Program bo potekal na daljavo, Več ...

Večeri na astronomskem observatoriju

Program večera v četrtek, 13. januarja 2022 ob 18. uri:

Simbiotične zvezde

Manica Perko

Simbiotične zvezde so dvojne zvezde, kjer je ena zvezda rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka ali nevtronska zvezda. V večini primerov je kompaktni objekt bela pritlikavka. Raziskovanje in odkrivanje simbiotičnih zvezd je za razlago razvoja in lastnosti galaksije, lahko izjemnega pomena. Zvezdi v dvojnem sistemu sta dovolj blizu, da med njima pride do prenosa snovi iz rdeče orjakinje na belo pritlikavko. Ta proces se lahko konča z eksplozijo, zato so simbiotične zvezde domnevni vir supernov tipa Ia, ki so med drugim pomembne tudi za merjenje razdalj v vesolju. Pred tem lahko pride do več vmesnih izbruhov nova, zaradi katerih pa so simbiotične zvezde tudi eden izmed virov bogatenja medzvezdnega prostora z litijem in ostalimi elementi. Program, ki bo potekal na daljavo, Več ...

Dan odprtih vrat 21. decembra 2021 (ob zimskem solsticiju)

Več ...

 Več ...

 Več na strani ..

Dan odprtih vrat 21. decembra 2021 (ob zimskem solsticiju)

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob zimskem solsticiju, v torek dne 21.12.2021 na dan odprtih vrat od 18:00 do 20:00.

Program, ki bo potekal na daljavo, je sestavljen iz več krajših prispevkov naših sodelavcev in znanstvenikov, ki nas bodo popeljali po observatoriju in prikazov praktične delavnice opazovanja s teleskopom. Več na strani: http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/pmwiki.php?n=Main.DanOdprtihVrat

James Webbov Vesoljski Teleskop: Od vode na Marsu do prvih galaksij

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je tu Zoom povezava.

Program večera v četrtek, 9. decembra 2021 ob 18. uri:

Program večera v četrtek, 11. novembra 2021 ob 18. uri:

Program večera v četrtek, 9. decembra 2021 ob 18. uri:'

James Webbov Vesoljski Teleskop: Od vode na Marsu do prvih galaksj

prof. dr. Maruša Bradač, University of California Davis

Tokrat bomo govorili o najnovejšem vesoljskem teleskopu, James Webbovem vesoljskem teleskopu, ki ga bomo v vesolje izstrelili konec tega meseca. Teleskop nam bo omogočil pogled daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Razkrival bo pa tudi skrivnosti planetov izven našega osončja, kot tudi vode na Marsu. Ta najmogočnejši in največji vesoljski teleskop doslej je poln novih tehnološki dosežkov. V tem predavanju bom govorila o le teh, kot tudi prodrobneje opisala, kaj si od teleskopa obetamo in kako poteka moje delo znanstvenika, ki sodeluje pri razvoju teleskopa.

Posneto na opazovalni delavnici s teleskopom 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 15 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 15 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Herman Mikuž.

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 30 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 30 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Herman Mikuž.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M44-15x60s-ISO800-1s.jpg

Odprta zvezdna kopica M44 http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M44-15x60s-ISO800-1.jpg

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M67-30x60s-ISO800-1s.jpg

Odprta zvezdna kopica M44

Posneto na opazovalni delavnici s teleskopom 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 15 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 15 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko. Foto: Herman Mikuž

Odprta zvezdna kopica M67 http://apod.fmf.uni-lj.si/image/data/DS-AGO/2021-04-08/M67-30x60s-ISO800-1.jpg

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 30 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 30 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.

http://apod.fmf.uni-lj.si/image/data/DS-AGO/2021-04-08/M44-15x60s-ISO800-1.jpg

Odprta zvezdna kopica M44

Posnetki z opazovalne delavnice s teleskopom 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 15 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 15 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Arhiv novic

Domača slika meseca

Večeri na Astronomskem observatoriju

Program večera v četrtek, 11. novembra 2021 ob 18. uri:'

Večeri na Astronomskem observatoriju

'Program večera v četrtek, 11. novembra 2021 ob 18. uri:'

Program večera v četrtek, 11. novembra 2021 ob 18. uri:

Misija Gaia - kako izmeriti oddaljenost in gibanje zvezd

prof.dr. Tomaž Zwitter

Če ne vemo, kako daleč je določena zvezda, ne vemo niti, kako svetla je, v kateri fazi razvoja se nahaja, kako je nastala in kaj se bo z njo zgodilo v prihodnje. Misija Gaia Evropske vesoljske agencije že 8 let meri razdalje in gibanje zvezd, s pomočjo spektroskopije pa tudi njihove ostale lastnosti. V predavanju bomo pojasnili, kako merimo lastnosti zvezd, ter poudarili število in točnost rezultatov, ki jim v zgodovini astrofizike ni para. Vsi rezultati misije so sproti prosto dostopni vsem. To seveda pomeni, da več bistrih glav odkrije več, tudi nepričakovanega. Na kratko bomo povzeli tudi, kaj lahko pričakujemo v prihodnje, saj bo ta misija namesto prvotno planiranih opazovanj, ki bi se morala končati leta 2018, zbirala podatke tja v leto 2025. Predavanje traja 45 minut.

Samo Ilc

Tokratne delavnice bodo izgledale malo drugače, in sicer si bomo ogledali kako se uporablja bazo podatkov satelita Gaia, ki je brezplačno dostopna na spletu. Pogledali si bomo osnove jezika ADQL (variacija jezika SQL) in z njegovo pomočjo pridobili želene podatke o zvezdah iz kataloga. Na podlagi teh podatkov bomo nato izrisali nekaj grafov iz katerih bomo razbrali nekaj osnovnih ugotovitev, kot je na primer starost zvezdne kopice. Delavnici lahko sledite tudi sami, saj za delo potrebujete samo spletni brskalnik. Delavnica traja 60 minut.

Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom. Povezava za vstop je tu Zoom povezava.

Več na strani Dan odprtih vrat.

Zoom povezava.

Dan odprtih vrat ob jesenskem enakonočju

Dan odprtih vrat ob jesenskem enakonočju (virtualni dogodek)

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob jesenskem enakonočju, v sredo dne 22.9.2021 na virtualno prireditev Dan odprtih vrat od 19:00 do 20:30. Prireditev bo potekala na daljavo preko aplikacije Zoom webinar. Več na strani Dan odprtih vrat

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/IMG_1022-P.JPG

Dan odprtih vrat ob poletnem solsticiju (dogodek v živo)

Dan odprtih vrat 21. junija 2021 ob poletnem solsticiju (dogodek v živo)

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/IMG_1022-P.JPG

Dan odprtih vrat 21. junija 2021 (ob poletnem solsticiju)

Za obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice. Zaradi omejitev bodo skupine manjše (največ 20 oseb). Več na strani Dan odprtih vrat

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko vabi, ob poletnem solsticiju, v ponedeljek dne 21.6.2021 na dan odprtih vrat od 20:30 do 23:00.

Za obisk je potrebna rezervacija brezplačne vstopnice. Zaradi omejitev bodo skupine manjše (največ 20 oseb). Več na strani Main.DanOdprtihVrat

Program večera v četrtek, 10. junija 2021 ob 21. uri:

Zoom povezava

Kozmični delci

Rok Vogrinčič

Kozmični delci so visoko-energijski nabiti delci, katerih izvor zaenkrat še ni natančno znan. Opazovanja nakazujejo, da nekateri od njih verjetno nastanejo ob eksplozijah supernov in imajo izvor v naši Galaksiji. Težavo pri ugotavljanju izvora predstavlja spremenljivo magnetno polje Galaksije, saj se nabitim delcem tekom potovanja v magnetnem polju, pot ukrivi. V predavanju bom predstavil kratek zgodovinski pregled odkrivanja kozmičnih delcev, njihovo energijsko porazdelitev ter procese, ki vodijo do njihovega pospeševanja. Poudarek bo predvsem na galaktičnih kozmičnih delcih in njihovi interakciji z medzvezdno snovjo in magnetnim poljem. V predavanju bom govoril tudi o vplivu kozmičnih delcev na Zemljo ter o metodah za njihovo detekcijo. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Herman Mikuž

V okviru delavnice bomo s 25-cm teleskopom in CCD kamero posneli nekaj zanimivih nebesnih objektov (kroglasto kopico M3, komet 2020 T2 (Palomar) in galaksijo M101 v Velikem medvedu). V primeru slabega vremena si bomo s pomočjo programa Stellarium ogledali zanimivosti nočnega neba v mesecu juniju. Delavnica traja 60 minut.

Pogled iz observatorija proti severozahodu. Slika se obnovi vsako minuto.

Pogled iz observatorija proti severu. Slika se obnovi vsako minuto.

Večeri na observatoriju in delavnica s teleskopom

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/delavnica.png

Program večera v četrtek, 13. maja 2021 ob 20. uri:

Zoom povezava

Potovanje svetlobe

Samo Ilc

Sončna svetloba je del našega vsakdana in brez nje življenje na Zemlji ne bi obstajalo. Tako kot Sonce, tudi druge zvezde oddajajo svetlobo, ki jo lahko opazujemo na nočnem nebu. Svetloba nas spremlja na skoraj vsakem koraku, zato nas njen nastanek še posebej zanima. V predavanju boste izvedeli kaj se zgodi s svetlobo, ko ta prispe do nas in kako se ta širi po vesolju. Osredotočili se bomo na nastanek svetlobe v jedru zvezde, kaj vse se s to svetlobo zgodi na njeni poti skozi zvezdo ter si ogledali kam vse lahko ta svetloba pride. Predavanje traja 45 minut.

Opazovalna delavnica s teleskopom

Herman Mikuž

V okviru delavnice bomo s 25-cm teleskopom in CCD kamero posneli nekaj zanimivih nebesnih objektov (galaksijo M81 v Velikem medvedu, galaksiji M65 in M66 v Levu ter kroglasto zvezdno kopico M3 v Volarju). V primeru slabega vremena si bomo s pomočjo programa Stellarium ogledali zanimivosti nočnega neba v mesecu maju. Delavnica traja 60 minut.

Ribji pogled iz observatorija proti severu. Slika se obnovi vsako minuto.

Spletna kamera Astronomski observatorij FMF

Pogled iz observatorija proti severu. Slika se obnovi vsako minuto.

http://astro.ago.uni-lj.si/webcam/sz.jpg

Pogled iz observatorija proti severozahodu. Slika se obnovi vsako minuto.

Webcam Astronomski observatorij FMF

Webcam Astronomski observatorij

http://astro.ago.uni-lj.si/webcam/sz.jpg Trenutna slika s spletne kamere. Pogled iz observatorija proti severozahodu. Slika se obnovi vsako minuto.

Odprta zvezdna kopica M67

Odprta zvezdna kopica M44

Posnetki z opazovalne delavnice s teleskopom

Herman Mikuž

Odprta zvezdna kopica M44

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 15 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 15 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.

http://apod.fmf.uni-lj.si/image/data/DS-AGO/2021-04-08/M44-15x60s-ISO800-1.jpg

Odprta zvezdna kopica M67

Posneto 8. aprila 2021 s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in kamero Canon EOS 700D. Slika je stavljena iz 30 posnetkov z ekspozicijo 60 sekund pri ISO 800. Skupen čas osvetlitve 30 minut. (c) - Astronomski observatorij, Fakulteta za matematiko in fiziko.

http://apod.fmf.uni-lj.si/image/data/DS-AGO/2021-04-08/M67-30x60s-ISO800-1.jpg

Program večera v četrtek, 8. aprila 2021 ob 19. uri:

Program večera v četrtek, 8. aprila, ob 19. uri:

Zoom povezava

Ekstremofilni mikroorganizmi na Zemlji - okno v življenje v vesolju

prof. dr. Nina Gunde-Cimerman

Mikroorganizmi so najstarejši prebivalci našega planeta. Zemljo so naselili kmalu po nastanku oceanov, ko je bila še vroča in brez kisika, po planetu so se širili, ko so ga obdajali ledeni pokrovi. Danes vemo, da ekstremofilni mikroorganizmi naseljujejo najbolj skrajnostna okolja na Zemlji, za katera smo še nedavno mislili, da v njih ni življenja. Vse od velikih morskih globin, solin, do polarnih ledenikov, vročih in hladnih puščav, do najbolj kislih vod. Mikrobiologija ekstremnih okolij je mlada veda, njej sorodna povezana astromikrobiologija pa je še mlajša. Obe se ukvarjata z raziskavami ekstremofilnih mikroorganizmov, ki nam odstirajo vpogled v prilagoditve, ki so omogočile začetke življenja na Zemlji in nam zaenkrat ponujajo tudi najbolj oprijemljiv model živih bitij, kakršna bi bila morda sposobnega preživeti razmere na drugih planetih.

program 11. marca 2021 ob 18. uri:

Kako, s čim in ali sploh iti na Mars

prof. dr. Tomaž Zwitter

V zadnjih letih se zdi, da je Mars v središču raziskovanj Osončja. Razmislili bomo, kakšni so razlogi za to, kako izvesti potovanje ter primerjali robotske in astronavtske odprave. Nato se bomo vprašali, kateri so drugi zanimivi planeti in lune v Osončju in zunaj njega in kako jih raziskati. Obregnili se bomo tudi ob preveč optimistične napovedi obiskov Marsa v bližnji prihodnosti, ki niso nedolžne, saj zavajajo in odvračajo pozornost od klimatske krize na Zemlji.

Večeri na observatoriju in delavnica s teleskopom

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/delavnica.png

Četrtek, 11.februarja ob 18 uri

Predavanje:

Zvočni zapisi vesoljskih pojavov

dr. Dunja Fabjan

Predavanje !Zvočni zapisi vesoljskih pojavov

Predavanje Zvočni zapisi vesoljskih pojavov

Večeri na observatoriju in delavnica s teleskopom

Napovednik:

program 11. februarja 2021 ob 18. uri:

Večeri na observatoriju in delavnice s teleskopom

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/delavnica.png

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v šolskem letu 2020/21 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Program, ki bo potekal na daljavo, je sestavljen iz mesečnega tematskega predavanja in praktične delavnice opazovanja s teleskopom, ki bo prilagojena učnemu programu astronomije

Več na strani

 Več na

Napovednik: program 11. februarja 2021 ob 18. uri: Zvočni zapisi vesoljskih pojavov dr. Dunja Fabjan

Napovednik: '''program 11. februarja 2021 ob 18. uri:

dr. Dunja Fabjan'''

Napovednik

program 11. februarja 2021 ob 18. uri: Zvočni zapisi vesoljskih pojavov dr. Dunja Fabjan

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/delavnica.png

Astronomski observatorij Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v šolskem letu 2020/21 organizira vsak drugi četrtek v mesecu v večernih urah dogodek Večeri na astronomskem observatoriju. Program, ki bo potekal na daljavo, je sestavljen iz mesečnega tematskega predavanja in praktične delavnice opazovanja s teleskopom, ki bo prilagojena učnemu programu astronomije

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/elavnica.png

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/delavnica.png

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/delavnica.png

Večeri na observatoriju in delavnice s teleskopom

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/delavnica.png

Opazovalna ploščad s 3-metrsko kupolo na AGO

Jeseni 2016 je bila na ploščadi poleg glavne stavbe observatorija AGO postavljena nova 3-metrska kupola proizvajalca ScopeDome iz Poljske. Kupola ima motorizirane računalniško krmiljene pogone. Konec marca 2017 smo v kupolo namestili teleskop tipa Newton na GO-TO ekvatorialni postavitvi SkyWatcher s premerom zrcala 254 mm in goriščno razdaljo 1200 mm. Novi opazovalni sistem bo namenjen predvsem izvajanju vaj študentov, ki obiskujejo 1. letnik. Kupola med nočnim snemanjem, 30. marca 2017, posnel H. Mikuž.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje prek Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo v ponedeljek 11. 11. 2019 spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

V času zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato sta njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar.

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce je letos v solarnem minimumu in nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno je dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tedaj smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher 25cm. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/mtran/merkur-1.png| majhna črna silhueta Merkurja]] počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Na približno vsakih 10 let lahko z Zemlje opazujemo, kako majhna črna silhueta Merkurja počasi potuje preko Sončevega diska. Na observatoriju AGO na Golovcu bomo spremljali prehod planeta s prenosom žive slike Sonca v našem teleskopu. Prehod planeta se bo začel ob 13:35 in bo trajal do 19:04. Sredina mrka bo ob 16:20, vendar bo takrat pri nas Sonce že zahajalo. Iz observatorija bomo spremljali dogodek do 15:15.

Prehod Merkurja pred Soncem 11. novembra 2019

http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/mtran/IMG_20191107_144709.jpg

Več na ..

Tekom zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato je njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar. Več

Nočni svetleči oblaki – NLC

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/DOV-NLC-1.jpg

Tekom zgodnjega večernega dela Dneva odprtih vrat na Observatoriju Golovec smo lahko spremljali prečudovito predstavo nočnih svetlečih oblakov (ang. Noctilucent cloud – NLC) ob sončevem zahodu. Ti oblaki se nahajajo v visokih predelih atmosfere, približno na višini 70 km, in jih zato lahko vidimo ko se že stemni, saj jih Sonce še vedno osvetljuje. Iz krajev v Sloveniji jih ponavadi vidimo le blizu horizonta, zato je njihov tokratni obseg in višina na nebu presenetila vse opazovalce. Foto: Klemen Čotar Več slik

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce, ki je letos v solarnem minimumu in nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018 Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018 Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Slika Sonca v teleskopu Coronado SolarMax II 60mm Double Stack

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018 Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom [http://www.astronomie.be/registax/|Registax]. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Slika Sonca v teleskopu Coronado SolarMax? II 60mm Double Stack

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/Sonce_12_31_42.jpg

Sliko Sonca v H-alfa svetlobi so posneli študenti pri opazovalnem projektu pri predmetu Astronomska opazovanja 6. junija 2018. Sonce, ki je letos v solarnem minimumu nima peg, vendar površina fotosfere ne miruje, lepo so vidne granule, filamenti in izbruhi plazme na robu. Slika je sestavljena iz dveh serij po 100 posnetkov, z zelo kratko osvetlitvijo za površino in z daljšo osvetlitvijo za izbruhe na robu. Slike so sestavljene s programom Registax. Parametri zruževanja so maksimizacija, pravilna geometrija in razteg histograma po združevanju. Dodatno je v Photoshopu korigirana površinska osvetljenost in umetno dodana obarvanost. Ozadje je umetno črno, sicer se je zaradi postprocesinga okrog Sonca pojavil nenaraven sijaj. Foto: skupina Teo Vinazza, Grega Saksida, Andraž Ristič.

Slika kroglaste kopice M13, posneta 23. avgusta 2017 z 20-cm, f/5 teleskopom in barvno kamero Canon EOS 700D v novi kupoli. Skupni čas osvetlitve 15 minut (30x30s) pri ISO 1600. Obdelava ZDF in z Gimpom popravljeni nivoji, malenkost poudarjene barve in kontrast. Foto H. Mikuž.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher 25cm. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana.

Opazovanje Sonca v mali kupoli na AGO

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/OpazovanjeSoncaKupoal3.jpg

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 22. septembra, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca v svetlobi Vodika H-alfa. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom SkyWatcher?-25. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Foto: B.Dintinjana.

Slika kroglaste kopice M13, posneta 23. avgusta z 20-cm, f/5 teleskopom in barvno kamero Canon EOS 700D v novi kupoli. Skupni čas osvetlitve 15 minut (30x30s) pri ISO 1600. Obdelava ZDF in z Gimpom popravljeni nivoji, malenkost poudarjene barve in kontrast. Foto H. Mikuž.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M13-30x30s-2-8bit-K1-s.jpg

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M13-30x30s-2-8bit-K1.jpg

Slika kroglaste kopice M13, posneta 23. avgusta z 20-cm, f/5 teleskopom in barvno kamero Canon EOS 700D v novi kupoli. Skupni čas osvetlitve 15 minut (30x30s) pri ISO 1600. Obdelava ZDF in z Gimpom popravljeni nivoji, malenkost poudarjene barve in kontrast. Foto H. Mikuž.''

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M65-M66-13x120s-s.jpg

width=400% http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/M65-M66-13x120s-s.jpg Spiralni galaksiji M65 in M66, posneti s 25-cm, f/5 Newton teleskopom in CCD kamero SBIG ST-8300M brez filtra. Slika je digitalno sestavljena iz 13 zaporednih posnetkov z osvetlitvijo 2 minuti. Skupni čas osvetlitve je 26 minut. Za korekcijo vodenja teleskopa je bila uporabljena kamera QHY-5T. Zorno polje posnetka je 52' x 38'. Foto H. Mikuž.

Nova opazovalna ploščad s 3-metrsko kupolo na AGO

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/slike/IMG_1022-P.JPG

V jeseni 2016 je bila na ploščadi poleg glavne stavbe observatorija AGO postavljena nova 3-metrska kupola proizvajalca ScopeDome iz Poljske. Kupola ima motorizirane računalniško krmiljene pogone. Konec marca 2017 smo v kupolo namestili teleskop tipa Newton na GO-TO ekvatorialni postavitvi SkyWatcher s premerom zrcala 254 mm in goriščna razdaljo 1200 mm. Nov opazovalni sistem bo namenjen predvsem izvajanju vaj študentov, ki obiskujejo 1. letnik. Kupola med nočnim snemanjem, 30. marca 2017, posnel H. Mikuž.

Novice pripravlja Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Novice pripravlja Astronomska skupina Univerze v Ljubljani.

(:if false:)

(:ifend:)

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42. Demonstrirali smo tudi meritve sija in prikaze v umetnih barvah na sliki kopice M53.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob kresu 22.junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega in obdelavo slik Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega in obdelavo slik Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 in M53 ter Orionovo meglico M42.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Sončev mrk, zvečer pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega Rakove meglice M1, razsute zvezdne kopice M67, kroglasti kopici M3 i n M53

 Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni  

Na sliki skupina učencev se pripravlja na opazovanje s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki mrk posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom Canon EOS 700D. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

20. marca je bil iz naših krajev viden delni Sončev mrk. Popolni mrk je bil viden le iz pasu, ki se začne južno od Grenlandije, teče

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/RZ_IMG_7032-s.JPG%%

20.3.2015 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/RZ_IMG_7032.JPG%% 20. marca je bil iz naših krajev viden delni Sončev mrk. Popolni mrk je bil viden le iz pasu, ki se začne južno od Grenlandije, teče preko Ferskih otokov in Spitzbergov in se konča na severnem tečaju (pripenjamo skico iz publikacije Naše nebo 2015). V Ljubljani se je delni mrk začel ob 9h31m, ob 10h40m bo zakritega največ, to je 68% Sončevega premera. Mrk se je končal ob 11h52m.

Na observatoriju na Golovcu smo za študente in zaposlene na FMF organizirali ogled mrka s teleskopoma Skywatcher in Celestron. Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki mrk posnet s Skywatcherjem in Cannon 700. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi animacijo poteka mrka.

20.3.2015

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OgledSoncevMrk-s.JPG%%

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo tudi opazovali delni Sončev mrk. Na sliki skupina učencev se pripravlja na opazovanje s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob kresu 21.junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

25.9.2014

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

V petek, 10. oktobra, so astronomski observatorij Golovec obiskali slovenski udeleženci zadnjih dveh Mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike v Romuniji in Grčiji. Radovedni mladi astronomi so si najprej ogledali astronomsko knjižnico in pozorno sledili predstavitvi delovanja teleskopa Vega. Sledil je prikaz delovanja robotskega teleskopa najprej v kupoli, kasneje pa so olimpijci pod budnim očesom astronoma Bojana Dintinjane iz kontrolne sobe sami posneli več objektov: kroglaste kopice M13 in M15, razsuti kopici M11 in M39, galaksijo M101 ter planetarni meglici M57 in M27 (iz zadnje so sestavili barvno sliko). Na sliki je sever zgoraj in vzhod na levi. Navdušeni mladi, ki bi načrtovano dvourno opazovanje najraje podaljšali do belega dne, so bili Michel Adamič, Jernej Černigoj, Andrej Nabergoj, Žiga Nosan, Jakob Robnik in Krištof Skok, spremljali pa so jih Andrej Guštin, Tadeja Veršič in Dunja Fabjan.

V petek, 10. oktobra, so astronomski observatorij Golovec obiskali slovenski udeleženci zadnjih dveh Mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike v Romuniji in Grčiji. Radovedni mladi astronomi so si najprej ogledali astronomsko knjižnico in pozorno sledili predstavitvi delovanja teleskopa Vega. Sledil je prikaz delovanja robotskega teleskopa najprej v kupoli, kasneje pa so olimpijci pod budnim očesom astronoma Bojana Dintinjane iz kontrolne sobe sami posneli več objektov: kroglaste kopice M13 in M15, razsuti kopici M11 in M39, galaksijo M101 ter planetarni meglici M57 in M27 (iz zadnje so sestavili barvno sliko). Na sliki je sever gor in vzhod na levi. Navdušeni mladi, ki bi načrtovano dvourno opazovanje najraje podaljšali do belega dne, so bili Michel Adamič, Jernej Černigoj, Andrej Nabergoj, Žiga Nosan, Jakob Robnik in Krištof Skok, spremljali pa so jih Andrej Guštin, Tadeja Veršič in Dunja Fabjan.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/M27RGB2.jpg

V petek, 10. oktobra, so astronomski observatorij Golovec obiskali slovenski udeleženci zadnjih dveh Mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike v Romuniji in Grčiji. Radovedni mladi astronomi so si najprej ogledali astronomsko knjižnico in pozorno sledili predstavitvi delovanja teleskopa Vega. Sledil je prikaz delovanja robotskega teleskopa najprej v kupoli, kasneje pa so olimpijci pod budnim očesom astronoma Bojana Dintinjane iz kontrolne sobe sami posneli več objektov: kroglaste kopice M13 in M15, razsuti kopici M11 in M39, galaksijo M101 ter planetarni meglici M57 in M27 (iz zadnje so sestavili barvno sliko). Navdušeni mladi, ki bi načrtovano dvourno opazovanje najraje podaljšali do belega dne, so bili Michel Adamič, Jernej Černigoj, Andrej Nabergoj, Žiga Nosan, Jakob Robnik in Krištof Skok, spremljali pa so jih Andrej Guštin, Tadeja Veršič in Dunja Fabjan.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba kot pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero prekrije. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba kot pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 Δ zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’ CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress ‘Oculus’CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 22. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, običajno poidejo že prvi dan.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sevanje neba.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient in sij neba.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem času prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress CCD kameri Oculus, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre. Sistem smo tudi zaščitili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili kovinsko dobro ozemljeno cev.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija prepoznava zvezde Δ in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija prepoznava zvezde? in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno slika nebo z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometričnem cevovodu, na slikah aplikacija 2014-09-23_205629_mat.jpg ? prepoznava zvezde in primerja z Tycho2 zvezdnim katalogom ter izračuna trenutni ekstinkcijski koeficient neba in svetlobno onesnaženost.

25.09.2014

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/AGO-vsenebna-kamera-s.jpg%% Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju oblačnosti v nočnem času in kvalitete nočnega neba in pomoč operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress CCD kameri Oculus, vstavljena v fiksno stojalo z aktuatorjem, ki v dnevnem času ali v primeru padavin kamero zapre.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 22. decembar. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

23.09.2014

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 22. decembar. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Še ena lepa fotografija, ki so jo posneli študenti 1. letnika pri astronomskih opazovanjih: Kopica M13, posneta dne 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher Newton 254/200, CCD kamera

Še ena lepa fotografija, ki so jo posneli studenti 1. letnika pri astronomskih opazovanjih: Kopica M13, posneta dne 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher Newton 254/200, CCD kamera

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/m13_20140522.jpg

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/m13_20140522.jpg.jpg

Še ena lepa fotografija, ki so jo posneli studenti 1. letnika pri astronomskih opazovanjih: Kopica M13, posneta dne 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher? Newton 254/200, CCD kamera SBIG ST-8300M. Avtorji: Gal Lemut, Jernej Černigoj, Andrej Lozar, Miha Černetič, Alen Kahteran.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob jesenskem enakonočju 23. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/Blisk_satelita_Iridium_97.jpg Na fotografiji je posnet blisk satelita Iridium 97. Fotografijo posneli študenti P. Čotar, S. P. Marinček, J. Rozman, D. Štampfl in Č. Žbogar v okviru projekta Blisk satelita.

21.06.2014

Naslednj dan odprtih vrat bo ob jesenskem enakonočju 22. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014 v razmeroma slabih vremenskih pogojih. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1 pri iskanju NEO objektov. Supernova se nahaja 3.1" JV od jedra galaksije in ima sij 14,8 magnitude.

Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1 pri iskanju NEO objektov. Supernova se nahaja 3.1" JV od jedra galaksije in ima sij 14,8 magnitude.

Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1 pri iskanju NEO objektov.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2014/V2014-05-21/M106-AGO-LRGB-1s.jpg Supernova 2014bc v galaksiji M106 posneta s teleskopom Vega 22.5.2014. Supernovo so odkrili 19 maja s 1.8-m teleskopom Pan-STARRS1? pri iskanju NEO objektov. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 720s,450s,1200s,1080s. Foto B.Dintinjana in H.Mikuž.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob pomladnem enakonočju 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi smo najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. S tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana in H.Mikuž.

Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi smo najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. Z tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana in H.Mikuž.

Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi smo najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. Z tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M42-LBVR-4s.jpg Orionova meglica, posneta na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Meglico smo posneli v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom smo naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju smo uporabili metodo dithering, posnetke smo med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelave smo najprej naredili na vseh slikah naredili match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. Z tako dobljenimi koordinatami smo slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s. Foto B.Dintinjana.

20.03.2013

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju? 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob zimskem solsticiju 21. decembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://www.star.ucl.ac.uk/~apod/apod/astropix.html

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/

Naslednj dan odprtih vrat bo ob jesenskem enakonoćju v nedeljo, 22. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v nedeljo, 22. septembra. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

komet le kakih 5˚ nad obzorjem. Foto H. Mikuž.

Galerija domačih slik

Arhiv, galerija domačih slik

Galerija domačih slik

Galerija

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v petek, 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v petek, 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca. Naslednj dan odprtih vrat bo ob poletnem solsticiju v petek, 21. junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/P3200041-s.JPG%%

Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvič izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina učencev opazuje Sončeve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Komet 2011 L4 (PanSTARRS), posnet na AGO 22. marca 2013 s 180mm

Attach:2011L4-2013-03-22-AGO.jpg Δ

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/2011L4-2013-03-22-AGO.jpg

Komet 2011 L4 (PanSTARRS?), posnet na AGO 22. marca 2013 s 180mm teleobjektivom in fotoaparartom Canon EOS 20D. Osvetlitev je trajala 2 sekundi pri ISO 800. Posneto iz strehe observatorija, ker je bil komet le kakih 5˚ nad obzorjem.

(:if false:)

(:ifend:)

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob pomladnem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v sredo, 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnice bodo na voljo dva tedne pred prireditvijo na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

20.03.20123

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob pomladnem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v sredo, 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 18:00 do 20:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 11:00 do 13:00 in od 20:00 do 22:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

21.12.2012

22.09.2012 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob zimskem solsticiju solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zvečer od 11:00 do 13:00 in od 20:00 do 22:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob jesenskem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v soboto, 22. septembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.

22.09.2012 http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob jesenskem enakonočju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v soboto, 22. septembra zvečer od 20:00 do 22:00. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno. Dodopoldanskega ogleda tokrat izjemoma ne bo.

(:if false:)

[Opazovanja.Dnevnik1 | Vec ...]]

Vec ...

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16 in planetarne meglice M57. Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/6s-_prvi_obiskovalci.jpg%%

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16. Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/6s-_prvi_obiskovalci.jpg%%

2012-06-21

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/6s-_prvi_obiskovalci.jpg %% Ob solsticijih in enakonočjih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvič skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj več o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 21. junija, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije.

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda večera", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka Orlove meglice M16 (spodaj). Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

Letošnja novost je bila tudi uvedba brezplačnih vstopnic, ki jih lahko udeleženci naročijo preko spleta dva tedna pred dogodkom. Žal so vstopnice kar hitro pošle.

Pri izvedbi sodelovali Dunja Fabian, Maruša Žerjal, Tomaž Zwitter, Bojan Dintinjana, Herman Mikuž, Mateja Gosenca, Teo Močnik, Peter Opara, Aljaž Ramšak, Luka Perpar in Angela Kočoska.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3-koncna-1.jpg

http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/apod/danes.jpg%%

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v barvni tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in Maxim DL. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in Maxim DL. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in MaxImdl. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij in astronomska skupina na Fakulteti za matematiko in fiziko ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Vstopnico si pridobite na tej strani. Pohitite, ker je Število vstopnic je omejeno. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega v tehniki LRGB. Posneli 27.4.2012 in obdelali s programom IRAF in MaxImdl?. Čas osvetlitve v filtru W:60s x 18, R:60s x 9, V:90s x 9, B:180s x 9 skupaj 4050s.

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/M3-koncna-1.jpg

Kroglasta kopica M3 posneta s teleskopom Vega. Posneli 27.4.2012. Čas osvetlitve v filtru W:60sx18,R:60sx9,V:90sx9,B:180sx9 to je skupaj 4050s.

(:if false:)

(:ifend:)

http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat, ki bo v Četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Število vstopnic je omejeno. Vstopnico si pridobite na tej strani. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

21.06.2012 http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob poletnem solsticiju vabi na Dan in noč odprtih vrat poletja ki bo v Četrtek, 21. junija dopoldne od 10:00 do 13:00 in zvečer od 22:00 do 24:00. Za večerni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezplačna. Število vstopnic je omejeno. Vstopnico si pridobite na tej strani. Za dopoldanski ogled vstopnica ni potrebna.

 Vec ...