Astronomska skupina Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Teleskop Vega

Main.ArhivNovice History

Show minor edits - Show changes to output

04.04.2019 14:54 CEST by 88.200.49.66 -
Deleted line 1:
Changed line 127 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txt.png|http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png]]%%Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri izmerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-03-30/fokus-fiber.gif| podrobna analiza ]] da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2011/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txt.png|http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2011/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png]]%%Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Določimo pozicijo gorišča in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogoči razmeroma hitro in natančno določitev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri izmerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj več kot 3", [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-03-30/fokus-fiber.gif| podrobna analiza ]] da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.
Changed line 132 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilContura.jpg| http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg ]]%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Več v dnevniku]].
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2011/V2011-01-24/ProfilContura.jpg| http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2011/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg ]]%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z močnim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometrični fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še več. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Več v dnevniku]].
Changed line 136 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1c.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg ]]%% Optični odsev izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v [[http://gcn.gsfc.nasa.gov/gcn3/11177.gcn3 | GCN cirkularju]].
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/V2010-09-01/sumGrb-wb-1c.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg ]]%% Optični odsev izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v času snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v [[http://gcn.gsfc.nasa.gov/gcn3/11177.gcn3 | GCN cirkularju]].
Changed line 140 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1.jpg| http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg ]] %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike in povozi zvezdo, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot ena točka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) [[Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/F2010-07-14/fokusfiber1.jpg| http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2010/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg ]] %%Sintetična slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike in povozi zvezdo, v vsaki točki posname en spekter ki je predstavljen kot ena točka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namreč ni mogoče direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna računalniška obdelava in zelo natančen robotski teleskop omogoča izdelavo virtualne slike iz katere se določi nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) [[Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
Changed line 158 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5ok.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg ]]%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo [[ http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Luna1.jpg | Luno ]], ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in [[ http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Luna3.jpg | izjemni Tycho ]] iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-08-05/Jupiter5ok.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg ]]%%Dan odprtih vrat, končno enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rdeča pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo [[ http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Luna1.jpg | Luno ]], ki je sicer v ščipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je področje kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le največji Copernicus in [[ http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Luna3.jpg | izjemni Tycho ]] iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo četrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 ločnih min oddaljena od planeta. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
Changed line 164 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzboo_foto.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzbooVs.jpg ]]%%Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde [[ http://www.aavso.org/vsx/index.php?view=detail.top&oid=4356 | YZ Bootis ]], ki je spremenljivka tipa [[http://www.aavso.org/vstar/vsots/summer04.shtml | delta-Scuti ]]. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzboo_foto.jpg | primerjalne zvezde ]] so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-05-07/yzboo_foto.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-05-07/yzbooVs.jpg ]]%%Svetlobna krivulja pulzirajoče zvezde [[ http://www.aavso.org/vsx/index.php?view=detail.top&oid=4356 | YZ Bootis ]], ki je spremenljivka tipa [[http://www.aavso.org/vstar/vsots/summer04.shtml | delta-Scuti ]]. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzboo_foto.jpg | primerjalne zvezde ]] so označene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.
Changed line 168 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/iss2-003w.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/ISS-color.jpg ]]%% Snemanje Mednarodne vesolske postaje ISS v okviru študentskih opazovanjih je izjemen tehnološki dosežek observatorija AGO. Iz [[http://celestrak.com/ | spletne strani ]] naložimo sveže TLE elemente tira postaje ISS in s pomočjo programa [[http://www.aaw-darmstadt.de/| SatCal ]] pripravimo vodilno datoteko, ki vsebuje natančne koordinate postaje v preletu to je čas, azimut in višino. Teleskop Vega v robotskem načinu spremlja postajo. Dogodek traja dobre dve minuti. Posnetek je bil narejen kmalu po začetku preleta, ob 23:44:30, postaja je bila takrat [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/PassGTrackLargeGraphic.aspx | oddaljena ]] več kot 1000km. Ločljivost slikovnega elementa na sliki je 0.64" kar je idealno vzorčenje za 1.2" seeinga, osvetlitveni čas posnetka pa 0.1s, malo predolg, modul Zarya na sredini je presvetljen, lepo se vidijo solarni paneli. Še en [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/iss2-008w-1.jpg | bližnji ]] posnetek. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-05-18/iss2-003w.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-05-18/ISS-color.jpg ]]%% Snemanje Mednarodne vesolske postaje ISS v okviru študentskih opazovanjih je izjemen tehnološki dosežek observatorija AGO. Iz [[http://celestrak.com/ | spletne strani ]] naložimo sveže TLE elemente tira postaje ISS in s pomočjo programa [[http://www.aaw-darmstadt.de/| SatCal ]] pripravimo vodilno datoteko, ki vsebuje natančne koordinate postaje v preletu to je čas, azimut in višino. Teleskop Vega v robotskem načinu spremlja postajo. Dogodek traja dobre dve minuti. Posnetek je bil narejen kmalu po začetku preleta, ob 23:44:30, postaja je bila takrat [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/PassGTrackLargeGraphic.aspx | oddaljena ]] več kot 1000km. Ločljivost slikovnega elementa na sliki je 0.64" kar je idealno vzorčenje za 1.2" seeinga, osvetlitveni čas posnetka pa 0.1s, malo predolg, modul Zarya na sredini je presvetljen, lepo se vidijo solarni paneli. Še en [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/iss2-008w-1.jpg | bližnji ]] posnetek. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
Changed line 172 from:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2V.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2Vs.jpg ]]%% [[http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=52&Itemid=55 | Projekt 100 ur astronomije ]] na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju in 10cm [=NexStarju=], potem naredimo še slike na Vegi. Slika [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Luna3V.jpg | Lune ]] je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2V.jpg | Saturna ]] je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn3V.jpg | Saturnovi sateliti]] se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
to:
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-04-05/Saturn2V.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/2009/V2009-04-05/Saturn2Vs.jpg ]]%% [[http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=52&Itemid=55 | Projekt 100 ur astronomije ]] na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju in 10cm [=NexStarju=], potem naredimo še slike na Vegi. Slika [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Luna3V.jpg | Lune ]] je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2V.jpg | Saturna ]] je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn3V.jpg | Saturnovi sateliti]] se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
26.01.2017 13:12 CET by 88.200.49.66 -
Added lines 1-35:


20.3.2015
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/RZ_IMG_7032.JPG | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/RZ_IMG_7032-s.JPG ]]%%
20. marca je bil iz naših krajev viden delni Sončev mrk. [[Attach:Sonce.jpg| Popolni mrk]] je bil viden le iz pasu, ki se začne južno od Grenlandije, teče
preko Ferskih otokov in Spitzbergov in se konča na severnem
tečaju (pripenjamo skico iz publikacije Naše nebo 2015). V Ljubljani
se je delni mrk začel ob 9h31m, ob 10h40m bo zakritega največ,
to je 68% Sončevega premera. Mrk se je končal ob 11h52m.

Na observatoriju na Golovcu smo za študente in zaposlene na FMF
organizirali ogled mrka s teleskopoma Skywatcher in Celestron.
Teleskopa sta opremljena s filtrom za opazovanje Sonca. Na sliki je mrk ob največjem zakritju, posnet s Skywatcherjem (25-cm Newton teleskop) in DSLR fotoaparatom [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/SkywatcherCanon700D.jpg | Canon EOS 700D]]. Slika je pomanjšana. Pripravili smo pa tudi [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2015/N2015-03-20/SoncevMrk-2015-03-20-B2.avi | animacijo ]] poteka mrka.
[[<<]]


20.3.2015
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OgledSoncevMrk.JPG | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/OgledSoncevMrk-s.JPG ]]%%
Ob [[http://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Dev_obrat|solsticijih]] in enakono&#269;jih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvi&#269; skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj ve&#269; o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tokrat smo dopoldne opazovali delni Son&#269;ev mrk, zve&#269;er pa so obiskovalci v živo spremljali slikanje s teleskopom Vega [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2015/V2015-03-20/sM1.jpg| Rakove meglice M1]], razsute zvezdne kopice [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2015/V2015-03-20/sM67.jpg| M67]], kroglasti kopici [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2015/V2015-03-20/M3-1.jpg | M3 ]] in [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2015/V2015-03-20/M3-1.jpg|M53]] ter Orionovo meglico [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2015/V2015-03-20/M42-W.jpg|M42]]. Demonstrirali smo tudi meritve sija in prikaze v umetnih barvah na sliki [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/2015/V2015-03-20/M53-1-color.jpeg|kopice M53]].
Na sliki skupina u&#269;encev se pripravlja na opazovanje s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob [[Attach:solsticij.png|kresu ]] 22.junija. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezpla&#269;na. Vstopnico si [[Main.obiski2015 | pridobite na tej strani]] dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, obi&#269;ajno poidejo že prvi dan.
[[<<]]


25.9.2014
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/AGO-vsenebna-kamera.jpg | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/AGO-vsenebna-kamera-s.jpg ]]%%
Nova pridobitev na AGO. Na strehi observatorija smo postavili vsenebno kamero, ki je namenjena spremljanju obla&#269;nosti v no&#269;nem &#269;asu in kvalitete no&#269;nega neba kot pomo&#269; operaterjem teleskopa Vega pri daljinskih in robotskih opazovanjih. Kamera je zgrajena na Starlight Xpress [[http://www.sxccd.com/handbooks/Oculus_handbook.pdf | ‘Oculus’]] CCD kameri, vstavljena v fiksno stojalo z [[Attach:AGO-vsenebna-kamera-detalj.jpg | aktuatorjem ]], ki v dnevnem &#269;asu ali v primeru padavin kamero prekrije. Sistem smo tudi zaš&#269;itili pred strelami, vso napeljavo smo vstavili [[Attach:AGO-vsenebna-vod.jpg | kovinsko ]] dobro ozemljeno cev.

Med obratovanjem kamera neprekinjeno [[Attach:2014-09-23_205629.jpg | slika nebo ]] z osvetlitvijo 30s, slike se avtomatsko analizirajo v fotometri&#269;nem cevovodu, na slikah aplikacija v realnem &#269;asu [[Attach:2014-09-23_205629_mat.jpg | prepoznava zvezde]] in primerja z [[Attach:vsenebna-tycho2-xephem.png | Tycho2]] zvezdnim katalogom ter izra&#269;una trenutni [[Attach:2014-09-23_205629.extinction.png | ekstinkcijski koeficient]] in sevanje neba.
[[<<]]



25.03.2015 14:16 CET by 88.200.49.66 -
Added lines 1-7:
3.09.2014
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/P3200041-1.JPG | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/P3200041-s.JPG ]]%%

Ob [[http://sl.wikipedia.org/wiki/Son%C4%8Dev_obrat|solsticijih]] in enakono&#269;jih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvi&#269; skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj ve&#269; o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 20. marca, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije. Tokrat smo prvi&#269; izvedli opazovanje Sonca. Na sliki skupina u&#269;encev opazuje Son&#269;eve pege s teleskopom Celestron 11. Teleskop je opremljen s filtrom za opazovanje Sonca.

Naslednj dan odprtih vrat bo ob [[Attach:enakonocje.png|pomladnem enakono&#269;ju ]] 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezpla&#269;na. Vstopnico si [[Main.obiski2015 | pridobite na tej strani]] dva tedna pred prireditvijo. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno, obi&#269;ajno poidejo že prvi dan.
[[<<]]
25.03.2013 11:23 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 2-6:
20.3.2013
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621.jpg | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg ]]%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob [[Attach:pomladnoenakonocje.png | pomladnem ]] [[Attach:pomladnoenakonocje1.png | enakono&#269;ju ]] vabi na Dan in no&#269; odprtih vrat, ki bo v sredo, 20. marca. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezpla&#269;na. Vstopnice bodo na voljo dva tedne pred prireditvijo [[Opazovanja.Obiski1 | na tej strani]]. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
[[<<]]

02.01.2013 10:53 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 2-7:

21.12.2012
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621.jpg | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg ]]%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob [[Attach:zimskisolsticij.png | zimskem solsticiju ]] [[Attach:zimskisolsticij1.png| solsticiju]] vabi na Dan in no&#269; odprtih vrat, ki bo v petek, 21. decembra zve&#269;er od 18:00 do 20:00. Za ve&#269;erni ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezpla&#269;na. Vstopnico si [[Opazovanja.Obiski1 | pridobite na tej strani]]. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
[[<<]]

02.01.2013 10:45 CET by 93.103.24.166 -
Added lines 1-16:


22.09.2012
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621.jpg | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg ]]%% Astronomsko geofizikalni observatorij ob [[Attach:enakonocje.png | jesenskem ]] [[Attach:enakonocje1.png| enakono&#269;ju]] vabi na Dan in no&#269; odprtih vrat, ki bo v soboto, 22. septembra zve&#269;er od 20:00 do 22:00. Za ogled je potrebna vstopnica, ki pa je brezpla&#269;na. Vstopnico si [[Opazovanja.Obiski1 | pridobite na tej strani]]. Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
[[<<]]

2012-06-21
%lfloat%[[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Opazovanja/6_-_prvi_obiskovalci.jpg | http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/vega/uploads/Main/6s-_prvi_obiskovalci.jpg ]]%%
Ob solsticijih in enakono&#269;jih se na astronomskem observatoriju Golovec (AGO) zberejo radovedni obiskovalci in astronomski navdušenci, da bi si ogledali delovanje observatorija, pogledali prvi&#269; skozi teleskop ali da bi od profesionalnih astronomov izvedeli kaj ve&#269; o najnovejših odkritjih v tej vedi. Tako je bilo tudi 21. junija, ko so se vrata observatorija odprla obiskovalcem iz cele Slovenije.

Kot ponavadi je bil tudi letos teleskop Vega "zvezda ve&#269;era", saj so tokrat lahko obiskovalci v živo spremljali pridobivanje posnetka [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/V2012-06-21/M16.jpg | Orlove meglice M16 ]] in [[http://astro.ago.fmf.uni-lj.si/podatki/V2012-06-21/M57.jpg | planetarne meglice M57 ]]. Skoraj 180 udeležencev se je zvrstilo v prostorih observatorija in se pridružilo opazovalcem na vrtu, kjer so si ogledali Saturn, Messierjeve objekte M13, M11, M27, M57, M51, dvojni sistem Albireo ter Vego (galerija slik).

Letošnja novost je bila tudi uvedba brezpla&#269;nih vstopnic, ki jih lahko udeleženci naro&#269;ijo preko spleta dva tedna pred dogodkom. Žal so vstopnice kar hitro pošle.
[[Opazovanja.Dnevnik1 | Vec ...]]

10.04.2012 12:47 CEST by 193.2.110.226 -
Added lines 1-21:
2011-12-22

%lfloat%[[Attach::IMG1707c.JPG|Attach::IMG_1707s.JPG]]%%Dan odprtih vrat - zimski solsticij. Že dopoldne pride kar nekaj obiskovalcev in pride tudi ekipa od pop tv 24ur in posnamejo prispevek.

Zve&#269;er vreme delno jasno, temperatura -1,5&#730;C, vlaga 95%, brez
vetra, pogoji bolj slabi za opazovanje. Lune ni. Kasneje se naredi megla.

Obiskovalcev spet kar veliko, tokrat razdelimo vstopnice, zadnji ima
številko 161. To je bila zelo dobra ideja, ljudje so bili zadovoljni.
Postavimo oba šolska teleskopa na plato, potem pripravimo še ogled
teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje
v knjižnici in pa uvodno razlago pred observatorijem. Vse skupaj,
priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 17h do 21h.
Tokrat smo imeli tudi no&#269;no malico pri Jovotu.

Pri izvedbi sodelovali: Dunja Fabian, Gal Matijevi&#269;, Maruša Žerjal,
Drejc Kopa&#269;, Tomaž Zwitter, Bojan Dintinjana, Mateja Gosenca, Teo
Mo&#269;nik, Herman Mikuž, Vid Irši&#269; in Janez Kos.
[[ Opazovanja.Dnevnik1 | Ve&#269; v dnevniku]].
[[<<]]
20.01.2012 13:16 CET by 193.2.110.226 -
20.01.2012 11:43 CET by 193.2.110.226 -
Added lines 1-8:
2011-09-23

%lfloat%[[Attach::IMG1707c.JPG|Attach::IMG_1707s.JPG]]%%Dan odprtih vrat - jesensko enakono&#269;je. Na sliki skupina obiskovalcev opazuje veliki zrcalni teleskop VEGA kako cilja planetarno meglico [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-09-23/dov/m57W1.jpg | M57 v ozvezdju Lire]].
Iz dnevnika observatorija: zve&#269;er vreme jasno, temperatura 19&#730;C, vlaga 50%, seeing dober, brez vetra, pogoji prakti&#269;no idealni za opazovanje. Lune je pod obzorjem in vzhaja šele proti jutru. Obiskovalcev
zelo veliko, najbrž ve&#269; kot poleti, nas pa manj. Postavimo oba šolska
teleskopa na plato za observatorijem, potem pripravimo še ogled teleskopa Vega, ogled kontrolne sobe in nekaj slik in kratko predavanje v knjižnici o nenavadnih eksplozijah zvezde in pa uvodno razlago pred observatorijem. Teleskop vega pa je tudi deloval, smo naredili tudi nekaj lepih demo slik. Vse skupaj, priprave, ogledi, opazovanja in pospravljanje traja od 18h do 24h. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Ve&#269; v dnevniku]].
[[<<]]
25.09.2011 22:35 CEST by 193.77.212.118 -
Added lines 1-23:
2011-06-21

%lfloat%[[Attach::DOV-opazovanjeSW.jpg|Attach::DOV-opazovanjeSWs.jpg]]%%Dan odprtih vrat - poletni solsticij. Skupina opazuje s teleskopom na vrtu observatorija. Iz dnevnika observatorija: zve&#269;er vreme jasno, temperatura 22°C, vlaga 50%, seeing dober, piha JZ veter, pogoji prakti&#269;no idealni za opazovanje. Luna v zadnjem krajcu vzhaja po polno&#269;i. Pripravimo 5 postaj za ogled, Andreja ima uvodni pozdrav in kratka zgodovina observatorija pred vhodom v observatorij, potem na velikem platnu Simon ima prezentacijo kaj se vidi na nebu, v kupoli Bojan demonstrira premikanje teleskopa Vega, v kontrolni sobi Teo pokaže nekaj slik posnetih z Vego, v knjižnici Dunja razlaga kaj je to galaksija, pri vhodu na vrt Uroš in Vid odgovarjata na vprašanja, na vrtu Herman in demonstratorji pokažejo Saturna, zvezde in kopice v [[http://www.skywatcher.com/swtinc/product.php?id=60&class1=1&class2=104|SkyWatcheru]] in Celestronu in postavimo tudi Zeis binokular. Ogled na vsaki postaji 5 minut. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Ve&#269; v dnevniku]].
[[<<]]


2011-06-15

%lfloat%[[Attach::Lunin_mrk.jpg|Attach::Lunin_mrk.jpg]]%%Današnji popolni Lunin mrk je viden iz Avstralije, skoraj cele Azije, na Indijskem oceanu, iz Evrope, Afrike, na Atlantskem oceanu in iz Južne Amerike z izjemo njenega serozahodnega dela. Pri nas je mrk viden. Velikost mrka je 1,705. Splošni mrk traja 3h 40,0m, popolni pa 1h 40,9m.
Pozicijski kot prvega stika je 91,8° , zadnjega pa 261,7° od severne to&#269;ke na Luninem robu proti vzhodu. Mrk je 26. v krogu sarosov, ki se je za&#269;el ob južnem Zemljinem polu z delnim mrkom 4.9.1560 in prvim popolnim mrkom 22.4.1921. Mrk nastopi ob dvižnem vozlu Luninega tira z astronomsko dolžino 263,5°.

Že delno zatemnjena Luna vzide v Ljubljani ob 20h46. Podatki o nastopu posameznih faz mrka so v srednjeevropskem poletnem &#269;asu:
Za&#269;etek mrka ob 20h 22,6m.
Za&#269;etek popolnega mrka ob 21h 22,1m.
Sredina mrka ob 22h 12,6m.
Konec popolnega mrka ob 23h 3,0m.
Konec delnega mrka ob 0h 2,6m.
[[<<]]

2011-05-30
%lfloat%[[Attach::M51-1x1.jpg | Attach::M51-1x1s.jpg]]%%Spiralna galaksija M51, posneto med preizkusom nove CCD kamere [[http://www.sbig.com/sbwhtmls/ST8300.htm | SBIG ST-8300M]] s teleskopom 250-mm, f/5 [[http://www.skywatcher.com/swtinc/product.php?id=60&class1=1&class2=104|SkyWatcher]] Newton na EQ-6 postavitvi, bining na kameri nastavljen na 1. Splošen vtis je, da kamera izpolnjuje pri&#269;akovanja in deluje v redu. Programska oprema omogo&#269;a poleg zajemanja slik v razli&#269;nih formatih tudi obdelavo bias, dark, flat. Poleg tega pa še kup drugih uporabnih funkcij. V bin=1 je lo&#269;ljivost 250 mm, f/5 Newton teleskopa 0,93". Pri tako dobri lo&#269;ljivosti postane vodenje teleskopa precej kriti&#269;no. Pomembno je, da je teleskop dobro uravnotežen. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Ve&#269; v dnevniku]].
[[<<]]
11.06.2011 21:02 CEST by 193.77.212.118 -
Added lines 1-10:
2011-04-08
%lfloat%[[Attach::M64_koncna.jpg | Attach::M64_manjsa.jpg]]%%Spiralna galaksija M64. Teleskop Vega, filtri B, V, R, &#269;as osvetlitve 480s.
Posneto v okviru usposabljanja za demonstratorje. Program usposabljanja na teleskopu Vega obsega zagon teleskopa, fokusiranje teleskopa, snemanje slike interaktivno, snemanje slike robotsko, osnovna obdelava slike, astrometri&#269;ni fit, seštevanje slik in obdelava v cevovodu. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Ve&#269; v dnevniku]].
[[<<]]

2011-04-05
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txt.png|http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-04-05/fit_fwhm_betaVir_19.20.txts.png]]%%Uspešeno fokusiranje spektroskopskega fibra. Dolo&#269;imo pozicijo goriš&#269;a in nov glede na novo kamero. Zato napišemo program fiber-fokus.py ki nam omogo&#269;i razmeroma hitro in natan&#269;no dolo&#269;itev navideznega širine svetlobnega snopa, ki pade na fiber. V dobri uri izmerimo 5 vrednosti za nastavitev od 18.5 do 20.0. Najboljši fokus je okoli 19.0 in fwhm je nekaj ve&#269; kot 3", [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-03-30/fokus-fiber.gif| podrobna analiza ]] da vrednost 18.25. Nato preizkusimo še aktivno vodenje in deluje super.
[[<<]]

11.04.2011 15:18 CEST by bd -
Added lines 1-3:
24.01.2011
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilContura.jpg| http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2011-01-24/ProfilConturas.jpg ]]%% Uspešen preizkus nove kamere Apogee Alta z mo&#269;nim hlajenjem in zagon hitrega fotometra. Na teleskop montiramo fotometri&#269;ni fiber. Program za kamero tserver deljuje v redu. Hlajenje nastavimo na -40 in doseže brez problema. Slike so seveda super dobre v primerjavi s prej ko smo imeli en sam šum po celi sliki. Hladilnik seveda zmore še ve&#269;. Potem smo nastavili fokus na kameri. Na sliki zvezda HR 1781 sija 1.68 magnitude, kot jo vidi hitri fotometer. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Ve&#269; v dnevniku]].
[[<<]]
13.01.2011 13:23 CET by 193.2.110.226 -
Added lines 1-22:

01.09.2010
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1c.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2010-09-01/sumGrb-wb-1cs.jpg ]]%% Opti&#269;ni odsev izbruha gama žarkov z oznako GRB 100901A posnet na AGO s teleskopom Vega v okviru rednih opazovanj. Posnetek je narejen od 22:20-23:00 ure, ko je objekt dosegel višino 30 stopinj nad SV horizontom. Luna je bila v &#269;asu snemanja še vedno pod horizontom. Skupna osvetlitev posnetka je 30 min v filtru R in je posnet kot deset triminutnih slik in nato seštet. Opazovanje smo tudi objavili v [[http://gcn.gsfc.nasa.gov/gcn3/11177.gcn3 | GCN cirkularju]].
[[<<]]

14.07.2010
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1.jpg| http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/F2010-07-14/fokusfiber1sc.jpg ]] %%Sinteti&#269;na slika zvezde Alpha Boo, narejena s spektroskopom na fiber. Teleskop pelje po mreži matrike in povozi zvezdo, v vsaki to&#269;ki posname en spekter ki je predstavljen kot ena to&#269;ka v sliki. Sliko smo sestavili v fazi testiranja fokusa fibra. Kako dobro je nastavljen fokus na fibru spektroskopa namre&#269; ni mogo&#269;e direktno opazovati ali izmeriti, le zahtevna ra&#269;unalniška obdelava in zelo natan&#269;en robotski teleskop omogo&#269;a izdelavo virtualne slike iz katere se dolo&#269;i nastavitev fokusa. Piksel na sliki meri 2"x2", premer fibra pa je 3". (Foto:B.Dintinjana) [[Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
[[<<]]

21.06.2010
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/teleskop20100621s.jpg ]]%%Dan odprtih vrat ob za&#269;etku [[http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/kresnanoc.jpg|poletja]]. Že dopoldne zanimanje novinarjev, pridejo Delo, [[http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042368599 | Dnevnik ]], STA in tv ekipa Svet na Kanalu A. Zve&#269;er za&#269;nejo prihajati ljudje že po osmi uri, ob devetih, to je eno uro pred za&#269;etkom je observatorij že nabito poln, pride kakšnih 200 do 300 ljudi, tako kot lani ali pa še ve&#269;. Vreme vseskozi obla&#269;no, tako da ne moremo postaviti teleskopov zunaj, postavimo pa sve&#269;e v alejo pred vhodom v observatorij. V observatoriju pa predavamo v knjižnici, v sejni sobi, v kontrolni sobi, v kupoli in na stopnicah. Zadnje predavanje naredimo še v angleš&#269;ini za tujce. Zadnji obiskovalci odidejo šele ob pol enih. (Foto: L. Cjuha) [[Opazovanja.Dnevnik1 | Vec ...]]
[[<<]]

20.03.2010
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s4.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/dinti1s.jpg ]]%%Dan odprtih vrat ob pomladanskem enakono&#269;ju. Astronomi so ob pomladanskem [[http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/PomladnoEnakonocje.jpg | enakono&#269;ju ]] med vodenimi ogledi razkazali observatorij in astronomsko knjižnico, natan&#269;neje pa so predstavili tudi svoje delovanje in študij astronomije.(foto A. Guštin)
[[<<]]

20.03.2010
%lfloat%[[ http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/ObservatorijOdkritje4s.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/vega/uploads/Main/ObservatorijOdkritje1s.jpg ]]%%Odkritje spominske ploš&#269;e prof. dr. Dominku. Ob petdesetletnici observatorija smo odkrili spominsko ploš&#269;o ustanovitelju observatorija prof. dr. Franu Dominku. Slovesnosti so se udeležili (z leve na sliki) minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobi&#269;, dr. Andreja Gomboc, vodja MLA 2009, predsednik RS dr. Danilo Türk, dekan FMF prof. dr. Andrej Likar in slavnostni govornik prof. dr. Andrej &#268;adež. (foto A. Guštin)
[[<<]]

12.07.2010 14:06 CEST by bd -
Added lines 1-7:

05.08.2009
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5ok.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Jupiter5oks.jpg ]]%%Dan odprtih vrat, kon&#269;no enkrat jasno vreme. Na sliki Jupiter posnet ob 0h23m s teleskopom Vega. Velika rde&#269;a pega je levo spodaj, leži na južnem ekvatorjalnem pasu. Najprej slikamo [[ http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Luna1.jpg | Luno ]], ki je sicer v š&#269;ipu, lepo se vidijo morja in razlike v svetlosti površine. Opazujemo tudi Morje tišine, to je podro&#269;je kjer sta 20. julija 1969 z Apollom 11 pristala N. Armstrongom in E. Aldrin. Ameriške zastave se pa seveda ne vidi, ker je premajhna. Ob polni Luni je kraterje težje razpoznat, ker ni kontrasta senc, le najve&#269;ji Copernicus in [[ http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-08-05/Luna3.jpg | izjemni Tycho ]] iz katerega se širijo sledi, žarki. Potem slikamo se Jupiter, lepo vidna je luna Ganymed. Europa pa ravno vzhaja iznad Jupitra, iz minute v minuto spremljamo kako se oddaljuje. V navdušenju spregledamo &#269;etrto, najbolj oddaljeno luno Callisto, ki pa je na vzhodni strani, dobrih 10 lo&#269;nih min oddaljena od planeta. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
[[<<]]


12.07.2010 14:05 CEST by bd -
Added lines 1-12:
17.07.2009
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzboo_foto.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzbooVs.jpg ]]%%Svetlobna krivulja pulzirajo&#269;e zvezde [[ http://www.aavso.org/vsx/index.php?view=detail.top&oid=4356 | YZ Bootis ]], ki je spremenljivka tipa [[http://www.aavso.org/vstar/vsots/summer04.shtml | delta-Scuti ]]. Skozi V filter smo v eni periodi (2.5h) posneli 140 slik zvezde in na graf narisali spremembo sija zvezde, [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-07/yzboo_foto.jpg | primerjalne zvezde ]] so ozna&#269;ene 1-5. Slike smo analizirali s programom apphot v paketu iraf in narisali z gnuplotom. Snemanje je potekalo 7.5.2009 v okviru študentskega projekta.
[[<<]]

18.05.2009
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/iss2-003w.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/ISS-color.jpg ]]%% Snemanje Mednarodne vesolske postaje ISS v okviru študentskih opazovanjih je izjemen tehnološki dosežek observatorija AGO. Iz [[http://celestrak.com/ | spletne strani ]] naložimo sveže TLE elemente tira postaje ISS in s pomo&#269;jo programa [[http://www.aaw-darmstadt.de/| SatCal ]] pripravimo vodilno datoteko, ki vsebuje natan&#269;ne koordinate postaje v preletu to je &#269;as, azimut in višino. Teleskop Vega v robotskem na&#269;inu spremlja postajo. Dogodek traja dobre dve minuti. Posnetek je bil narejen kmalu po za&#269;etku preleta, ob 23:44:30, postaja je bila takrat [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/PassGTrackLargeGraphic.aspx | oddaljena ]] ve&#269; kot 1000km. Lo&#269;ljivost slikovnega elementa na sliki je 0.64" kar je idealno vzor&#269;enje za 1.2" seeinga, osvetlitveni &#269;as posnetka pa 0.1s, malo predolg, modul Zarya na sredini je presvetljen, lepo se vidijo solarni paneli. Še en [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-05-18/iss2-008w-1.jpg | bližnji ]] posnetek. [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
[[<<]]

5.4.2009
%lfloat%[[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2V.jpg | http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2Vs.jpg ]]%% [[http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=52&Itemid=55 | Projekt 100 ur astronomije ]] na Astronomsko geofizikalnem observatoriju, kakšnim 100 obiskovalcem kažemo Luno in Saturna, za ogrevanje najprej v velikem binokularju in 10cm [=NexStarju=], potem naredimo še slike na Vegi. Slika [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Luna3V.jpg | Lune ]] je posneta z osvetlitvijo 0.1s objektivno masko 25cm in filtrom V v polni resoluciji, en slikovni element je pribljizno 100m na Luni. Slika [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn2V.jpg | Saturna ]] je bila posneta z osvetlitvijo 2s, narejeno kot izrez v polni resoluciji 1x1. [[http://astro.ago.uni-lj.si/podatki/V2009-04-05/Saturn3V.jpg | Saturnovi sateliti]] se pokažejo pri daljši osvetlitvi 4s, le naštimati je potrebno bolj kontrastno skaliranje slike pri prikazu. Sateliti na levi Dione (10.2m) in Titan (8.4m), na desni Rhea (9.8m). [[ Opazovanja.Dnevnik1 | Vec v dnevniku...]]
[[<<]]
Zadnja sprememba 04.04.2019 14:54 CEST
© Copyright 2004-2017
B.Dintinjana
Univerza v Ljubljani, F M F
Pot na Golovec 25
1000 Ljubljana, Slovenija